Erika Povšnar, koordinatorica programa za krepitev zdravja odraslih in programa za priprave na porod in starševstvo v Centru za krepitev zdravja ZD Kranj / Foto: Tina Dokl

Zahvalili so se ji z zlatim znakom

Kranjčanka mag. Erika Povšnar je prejela najvišje priznanje, to je zlati znak Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, za prispevek k razvoju zdravstvene vzgoje in promocije zdravja na področju primarne zdravstvene dejavnosti in uspešno implementacijo dobrih praks.

»Energijo za delo mi dajejo dobri in odkriti odnosi, relativno visoka poklicna svoboda in to, da to delo rada opravljam. Če v službi ne bi bilo kolektiva, ki se razume, ne vem, kako bi vsak dan hodila na delo. Pravzaprav imam že vso delovno kariero veliko srečo, morda lahko rečem celo milost, da delam z dobrimi sodelavci ...«

Zlati znak so vam podelili na nedavni slavnostni akademiji Zbornice – Zveze na Brdu pri Kranju. Poleg osebne zahvale ste podelili tudi sporočilo ...

»Dodeljena mi je bila čast, da se v imenu nagrajencev zahvalim za podeljena priznanja. Zlati znak zagotovo pomeni sporočilo, da smo se trudili na poklicna vprašanja dobro odgovoriti. Globoko pa sem prepričana, da nobeno profesionalno delo ni nikoli zasluga posameznika. Zato smo priznanja vsaj na simbolni ravni sprejeli v imenu mnogih naših kolegic in kolegov. Poudarek sporočila je bil na zavezi po nadaljnjem kakovostnem delu in želji, da bi stroka zdravstvene nege premogla na svoji poti razvoja dovolj znanja, podprtega z znanstvenimi spoznanji, dovolj samozavesti in samozaupanja ter modrosti. Predvsem pa, da bi v razpetosti med ''mi'' in ''jaz'' oziroma postmoderno usmerjenostjo v individualizem znali prepoznati pomembnost medčloveškega sožitja oziroma medčloveških odnosov. Med zaposlenimi zagotovo in ne nazadnje skladno s poslanstvom stroke v delu s pacienti. V soglasju z etiko odnosa do drugega, ki jo poudarja novodobni francoski filozof Levinas, ko pravi, obličje drugega me vedno nagovarja k odgovornosti. Obraz drugega mi vedno sporoča: Ne prizadeni me.«

Na akademiji ste obeležili stoletnico poklica medicinske sestre, tudi vi ste mu predani že štirideset let. Se vam zdi še vedno lep?

»Še vedno ga rada opravljam. Če se ozrem nazaj, je v tem času viden izjemen napredek zdravstvene nege in vseh drugih medicinskih strok, kar je prineslo človeštvu mnogo dobrega. Se pa sprašujem, ali zdravstveni sistem zna v celoti prepoznati potrebe ljudi in nanje tudi ustrezno odgovoriti. Patronažna služba je na primer v času tranzicije počasi izgubljala dober multidisciplinarni pristop, ki ga danes na vso srečo ponovno, ''na novo'' odkrivamo. Zdi se, da z razraščanjem birokracije, nemalokrat čudnim dojemanjem odgovornosti in drugih negativnih dogajanj sistem ''izgublja človeka''. In prav na tem področju skrbi za človeka, skrbi za pacienta vidim velik potencial zdravstvene nege. Če bo le ustrezno prepoznan, izkoriščen in bo, to je prvi pogoj, zdravstvena nega dobila v sistemu zdravstvenega varstva mesto, ki ji pripada.«

Kaj vas je navdušilo za študij zdravstvene nege?

»V gimnazijskih letih sem razmišljala, da bi šolanje nadaljevala v pedagoški smeri. Kot dijakinja sem počitniško delo opravljala v kranjski porodnišnici. Navdušila sem se nad študijem fizioterapije. Ker pa vpisa tisto leto, ko sem zaključila gimnazijo, ni bilo, sem izbrala študij zdravstvene nege. Moja prva služba je bila na intenzivnem oddelku Klinike Golnik. Po kratkem času sem jo izključno zaradi nočnega dela zapustila. S tega vidika moj osebni poklon vsem, ki opravljajo nočno delo. Menim, da se tega vse premalo zavedamo. Potem sem se zaposlila v kranjskem zdravstvenem domu, kjer sem kljub drugim ponudbam ostala do danes.«

Leta 2000 ste sprejeli izziv vzpostavitve zdravstvenovzgojnega centra v Zdravstvenem domu Kranj, danes znanega kot Center za krepitev zdravja ...

»V letu 2000 je na moji karierni poti v patronažni službi prišlo do sprememb. Tedanje vodstvo je takrat prepoznalo potrebe po bolj sistematični uvedbi zdravstvenovzgojnega dela. Z nekaj zamika so se začele dogajati tudi spremembe na nacionalnem nivoju z implementacijo zdravstvenovzgojnih centrov v 61 zdravstvenih domov v Sloveniji. V tem obdobju sem zaključila študij pedagogike in andragogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ob delu v patronažni službi pa sem že pred tem opravljala zdravstvenovzgojno delo v okviru Šole za starše, na področju zdravstvene vzgoje v ginekološkem in šolskem dispanzerju. Vse te dejavnosti smo potem združili v zdravstvenovzgojnem centru, kjer sem prevzela novo delo.«

Kaj bistvenega ste do danes spremenili na področju preventivnih programov?

»Veliki premiki so se zgodili na področju duševnega zdravja. Programe smo v Centru za krepitev zdravja, ki je za zdaj pilotna nadgradnja zdravstvenovzgojnega centra, razširili in vsebinsko nadgradili med drugim s svetovalnico za duševno zdravje. Na voljo so daljše delavnice spoprijemanja z depresijo, tesnobo in stresom ter kratka delavnica tehnike sproščanja. Delavnice spoprijemanja s stresom in tehnike sproščanja so zelo dobro obiskane, zanju je veliko zanimanje. Uspešno že vsa ta leta izvajamo tudi druge delavnice: šolo zdravega hujšanja, zdrave prehrane, gibanja, svetovanja za opuščanje kajenja in svetovanja za tvegano in škodljivo pitje alkohola. Tudi kadrovsko smo se okrepili, poleg diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih fizioterapevtov sodelujejo tudi psihologi, dietetik in kineziolog.«

Bili ste med pobudnicami ustanovitve Sekcije medicinskih sester v promociji zdravja in zdravstveni vzgoji ter strokovna vodja skupine Pot k okrevanju – organizirane samopomoči bolnic z rakom dojk. Predavate na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah, pišete priročnike, objavljate strokovne članke. Ste članica izvršnega odbora Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske in članica izvršnega odbora Društva za zdravje srca in ožilja – podružnice Gorenjska, kot terapevtka sodelujete v klubih zdravljenih alkoholikov. Ka­k­šna je ta vaša izkušnja?

»Svoje mladostne želje po pedagoškem delu sem zagotovo uresničila kot predavateljica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. Delo z zasvojenimi z alkoholom pa opravljam praktično od začetka svoje poklicne poti. Za delo v skupinah zdravljenih alkoholikov me je navdušil pokojni dr. Janez Rugelj, ki je bil moj mentor pri prvi diplomski nalogi in tudi sicer. Pri nas je prvi razvil moderno alkohologijo in klube zdravljenih alkoholikov, ki so eden od najbolj učinkovitih načinov zdravljenja. Sicer pa je pitje tudi čezmernih količin alkohola danes pri nas povsem sprejemljiva oblika vedenja. Manj sprejemljivo je biti zdravljeni alkoholik. A so ti ljudje veliko naredili v svojem osebnem razvoju, v sožitju v družinah, od njih sem se zelo veliko naučila. Na tem področju sodelujem tudi z Agencijo za varnost prometa kot izvajalka psihosocialnih delavnic za voznike, ki so dokazano vozili pod vplivom alkohola.«

Kaj bi rekli na podlagi svojih izkušenj o zdravju Gorenj­cev?

»Vsi se bolj ali manj ukvarjamo z zdravjem. Nanj lahko gledamo z različnih zornih kotov: zdravstvenega, sociološkega, antropološkega … Nekateri avtorji pravijo, da ni bilo družbe, ki bi bila tako bolna, kot je naša, in bi imela tako dolgo življenjsko dobo kot naša. Zdravje postaja odlična tržna niša. Treba je ustvarjati nove – od trga mladosti, zdrave prehrane, do trga zdravja ... Zasuti smo na primer s kuharskimi oddajami, članki; koliko pa v družinah dejansko kuhajo oziroma kuhamo, koliko je skupnih obrokov, pa je druga zgodba. Seveda sem osebno že po stroki in prepričanju zavezana krepitvi zdravja, a malo kritičnega pogleda ne škodi. In zdravje Gorenjcev je po ugotovitvah Nacionalnega inštituta za javno zdravje območne enote Kranj na splošno dobro.«

Kaj vi dobrega naredite zase?

»Rada berem, za sprostitev tudi kaj lahkotnega. Rada se družim, kam grem. Navdušena sem nad Bohinjem, v Ukanc se odpravim nekajkrat na leto. Imam tri vnuke; eden je že študent, dva sta še predšolska, z njima rada preživljam prosti čas. Energijo za delo mi dajejo dobri in odkriti odnosi, relativno visoka poklicna svoboda in to, da to delo rada opravljam. Če v službi ne bi bilo kolektiva, ki se razume, ne vem, kako bi vsak dan hodila na delo. Pravzaprav imam že vso delovno kariero veliko srečo, morda lahko rečem celo milost, da delam z dobrimi sodelavci, v kolektivu, kjer so dobri odnosi. Ti so zame ključnega pomena. Vsem in vsakemu posebej se lahko zahvalim. V življenju pa me vodi misel, da nihče ni slučajno to, kar je, nihče slučajno ne izbere poklica. Učenju ni videti konca … « (smeh)

Oddajte svoj komentar

Kranj 27°

zmerno oblačno
vlažnost: 57 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

15/30

nedelja

17/29

ponedeljek

15/32

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PRIREDITVE / Žabnica, 21. julij 2019

Gasilska veselica

IZLETI / Kranj, 23. julij 2019

Kolesarski izlet

GLEDALIŠČE / Jesenice, 23. julij 2019

Projekcija filma Zadnji ledeni lovci

IZLETI / Kranj, 25. julij 2019

Sv. Lovrenc

IZLETI / Kranj, 1. avgust 2019

Mangartsko sedlo

GLEDALIŠČE / Šenčur, 4. avgust 2019

Lepo je biti muzikant

IZLETI / Tržič, 5. avgust 2019

Romanje na Jezersko

PRIREDITVE / Jesenice, 8. avgust 2019

Družabno srečanje

 

 
 

 

 
 
 

Vsem naj bom neznan / 17:54, 20. julij

"...zdaj pa je »čas za še en nov korak: da poskušamo brez vseh identifikacijskih opor prepoznati absolutno sodobnost njegovega opusa v fokus...

Motorist trčil v avtodom in umrl na kraju nesreče / 16:52, 20. julij

Bil očividec, žalostno vse skupaj, v avtodomu turisti - španska družina, ženska popolnoma v šoku, glede na poškodbe avtodoma in motorista očitno prevelika hitrost..

Adriina letala bodo vzdrževali Danci / 12:08, 20. julij

En Saab, več parkiran na Brniku, kot leti! Adria leti predvsem z Airbusi in Bombardier. Vidim pa da letijo tudi z bombarderji Carpatair in L...

Motorist trčil v avtodom in umrl na kraju nesreče / 11:53, 20. julij

R.I.P. Precej tragično! 'Nesreča se je zgodila, ko je v ovinku trčil v avtodom.' Menim, da bi bilo dobro, kako se je ta nesreča zgodila. Hitrost, polna črta..... ???

Volk še naprej napada / 11:29, 20. julij

Jaz res ne vem zakaj vsak svojo pelje, tako država, tako razni okoljski motilci, lovilci, naravoljubci in ne vem kdo vse še. Če se zgodi en ...

Adriina letala bodo vzdrževali Danci / 21:21, 19. julij

Ne vem, a se je men sanjalo ali kaj? Tole bogo Adrio so zafural, naj bi pa na ta letalniški trg prišel gogogogogogoopti.... ! Adria bi mora...

Začetek gradnje terminala / 11:16, 19. julij

Torej packanja z novim terminalom je konec. Začelo se bo graditi. Vse naokoli se pa kar vzporedno gradijo tovorni terminali. Staro paletno s...