Divja strast

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / nedelja, 19. maj 2019 / 11:17  

Že od nekdaj velja, da je flamenco ples španske pokrajine Andaluzije. Da bi se v njem zmojstrila Katalonka, bi bila nekoč skoraj pregrešna misel. A če se v Barceloni povzpnete na Montjuic, v enem od parkov Joaa Brossa zagledate bronast kip ženske, Katalonke ciganskega rodu iz južne Španije. To je Carmen Amaya, legendarna pesalka flamenca. Rodila se je 1913 v četrti Somorrostro, eni najrevnejših v Barceloni, ki so jo v pripravah na olimpijske igre 1992 podrli in na njenih tleh ustvarili Vilo Olimpico. Carmenin oče si je služil kruh z igranjem na kitaro, nastopal je v najrazličnejših krčmah, Carmen pa ga je spremljala že kot otrok in navduševala občinstvo z neznansko gibčnostjo golih nožic. Velikokrat se je že delal dan, ko sta družini prinesla kruha. Carmen je zaslovela že v najstniških letih. Leta 1929 je začela osvajati Pariz. Njen ples je bil divji kot nevihta, a tudi skrajno subtilen, in če je po silovitosti in izraznosti potrkavajočih stopal moški ples podoben prasili, je bila odlika ženske plati gracioznost rok, telesa in igre s plapolajočimi krili ter poudarjena čutnost. Carmenino telo je v popolnosti zmoglo eno in drugo.

Bila je prva ženska, ki si je upala nastopiti v hlačah kot moški plesalci, da je lahko pokazala neverjetno gibkost, strast, eleganco. O njej so navdušeno in zavzeto govorili, da je »La Capitana«! Enake, morda še večje uspehe je doživljala nato v Južni Ameriki. Ko je leta 1945, ko je že osvojila Hollywood in posnela nekaj filmov, plesala »Torerove ljubezni«, je na vprašanje, kako zmore tolikšen zanos, kako je lahko na videz krhko telo kot vulkan v ognju, odgovorila: »Prepuščam se glasbi. Plešem po navdihu. Improviziram. Vem, kako začeti, kako končati, vmes pa se prepustim …« Mučila jo je nenavadna, izčrpavajoča bolezen ledvic. Svoj zadnji ples je odplesala na pesku četrti, v kateri se je rodila, obdana s širšo družino. Ogenj v njej je ugasnil, ko je bila stara komaj petdeset let.

Morje in gore – Mar y Muntanya, ena od inačic znane katalonske jedi

Za 4 osebe potrebujemo: oljčno olje, 1,3 kg piščanca, zrezanega na kose ali 4 krače, 16 škampov, 2 čebuli, 2 paradižnika, 4 stroke česna, 50 g zmletih mandljev, 50 g lešnikov, 50 ml konjaka ali vinjaka, sol, poper in čili v prahu, 250 ml kurje juhe, 16 škampov ali kozic, 1 šopek peteršilja, 1 lovorov list, 4 majhne rezine belega kruha.

Čebulo olupimo in jo zrežemo na tenke polkrogce. Oljčno olje segrejemo, piščanca natremo s soljo, poprom in čilijem po okusu ter na olju opečemo. Čebulo in česen sesekljamo. Paradižnik naribamo. Kose piščanca poberemo iz ponve in na maščobi popražimo sesekljano čebulo, česen in paradižnik, dolijemo konjak oz. vinjak, prilijemo juho in dodamo lovorov list. Malo ukuhamo. Nato zložimo meso v omako in počasi kuhljamo poldrugo uro. Po potrebi dodamo še male vode. Rezine kruha na oljčnem olju opečemo.

Pripravimo 'picado'. V terilniku stremo lešnike, mandlje, peteršilj in popečen kruh v gosto pasto. Ko je meso mehko, za 3 minute dodamo jedi še rake. Nato primešamo še pasto in ponudimo z lahkim belim vinom.

Pa dober tek!