Ena prvih fotografij preddvorskega jezera

Ko so »gradili« jezero Črnava

Pred šestdesetimi leti je v Preddvoru nastalo jezero Črnava. »Zgradili« so ga v globoki soteski, po kateri je tekel potok Bistrica, in ga poimenovali po temnem smrekovem gozdu, ki je obdajal sotesko. Od takrat je jezero magnet, ki privablja obiskovalce, in najpogosteje fotografiran motiv Preddvora.

Do odločitve, da bi v Preddvoru »gradili« jezero, je prišlo leta 1958. Akumulacijsko jezero naj bi služilo kot rezervoar za pogon strojev takratnega lesnega industrijskega obrata v Preddvoru ob suši. Pobudnik je bil takratni predsednik Turističnega društva Preddvor Tone Tičar, omenjeno podjetje pa je takoj pristopilo kot sograditelj in prispevalo tudi nekaj denarja. Zamisel je namreč podprl tudi Jože Slanc, takratni delovodja v lesnem obratu in lastnik zemljišča, kjer naj bi nastalo jezero. Na žagi naj bi razžagali v soteski posekan les in izkupiček naj bi bil osnovni kapital za gradnjo jezera. Te podatke je v brošuro ob 70-letnici Turističnega društva Preddvor zapisala Mirjam Pavlič, dolgoletna članica in tudi predsednica društva. V arhivu društva so shranjeni zapisniki iz obdobja pred nastankom jezera. V enem od njih iz leta 1959 je zapisano, da je turistično društvo dalo prošnjo Turistični zvezi Slovenije za dotacijo za gradnjo naravnega kopališča na potoku Bistrica. Območje zavzema tri hektarje površine, jezero bi bilo globoko osem metrov, pripravne obale za kopanje kakih stotih kopalcev pa petsto metrov. V zapisniku, ki ga podpišeta tedanji predsednik Vinko Šenk in tajnik Jože Tičar, ocenijo tudi predračunsko vrednost te naložbe: 4,3 milijona takratnih dinarjev. V nadaljnjih zapisnikih poročajo o dograditvi jezu in o vlagateljih: krajevni prispevek h gradnji je 1,5 milijona dinarjev, milijon je prispevek Občine Kranj, osemsto tisočakov turistične zveze, razliko so pokrili z udarniškim delom občanov. Udarniki so sekali drevje v soteski in pozneje izkopavali drevesne štore. Nato so očistili teren, opravili izkop zemlje za jez in za jezero, pripravili gramoz za betoniranje in napravili odtočni kanal. Najintenzivneje so dela potekala junija 1958. Gledalcev, ki so želeli videti, kako nastaja novo čudo v Preddvoru, je bilo vsak dan veliko. V poznejših zapisnikih tudi beremo, da ob jezeru snujejo gradnjo slačilnic, okrepčevalnice, čolnarne, prostora za sončenje in v prihodnje tudi kamping naselja okoli jezera. Vse želje se seveda niso uresničile. Glavna, da Preddvor dobi jezero, pa se je vendarle uresničila in 20. junija 1959 je bila »novogradnja« tudi slovesno odprta. Poleg domačega turističnega društva je bilo za jezero zainteresirano tudi turistično podjetje Central, ki je upravljalo takratni grad Hrib. Pozneje je podjetje zraven zgradilo še hotel Bor, ki je bil dograjen leta 1974.

Magnet za obiskovalce

»Jezero je bilo vsa leta magnet za obiskovalce, predstavlja središče kraja in je tudi največkrat fotografiran motiv našega kraja. Gorenjska turistična zveza je nekoč sliko z jezerom izdala za koledar. Še več let po tem sem okvirjeno sliko s koledarja videvala po preddvorskih in drugih domovih,« pripoveduje Mirjam Pavlič. Člani turističnega društva so vsa leta kot prostovoljci skrbeli za urejanje jezerske okolice. »Ob jezeru so se odvijale tudi vse večje prireditve, tam je tujim gostom plesala preddvorska folklorna skupina, tudi izletnike in turiste smo vedno najprej peljali k jezeru.« Na jezero so domačini še vedno ponosni, čeprav imajo v zvezi z njim vedno tudi pripombe. Veseli so, da se je ohranila naravna okolica in da ni prevladal beton. Tako kot številna jezera v Sloveniji in na tujem, ki so lepo hortikulturno urejena z obvodnim zelenjem in leseno opremo, bi si sogovornica želela, da ostane tudi v Preddvoru in upa, da bo imela nova lokalna oblast za to še naprej dovolj posluha.

Prej soteska, zdaj jezero

Pobudniki gradnje jezera so danes že pokojni, se pa njih in Preddvora brez jezera in pozneje z njim spominja danes 90-letni domačin Boštjan Jocif. »V mojem otroštvu in mladosti je na mestu, kjer je danes jezero Črnava, skozi sotesko, poraščeno z gozdom, tekla Bistrica. Po brežinah tam okoli smo se otroci smučali in sankali, na levem bregu smo imeli tudi skakalnico,« se spominja Boštjan Jocif. »Pred drugo svetovno vojno je bila lastnica gradu Hrib družina Slanc, ki se je ukvarjala s turizmom. V lasti so imeli kopališče na Kokri, imeli so tudi tri čolne v barvah takratne jugoslovanske zastave. Gostje so namreč prihajali pretežno iz Banata in Bačke, ponje so hodili s kočijami na železniško postajo v Kranj.« Po vojni in nacionalizaciji se je s turizmom na tem območju ukvarjalo podjetje Central. Direktor je bil Jože Dvoržak, za katerega sogovornik pravi, da je veliko naredil za preddvorski turizem. »Preddvor je bil že prej lep kraj, z jezerom pa je še pridobil,« pravi Boštjan Jocif in navaja, da je več domačinov po vojni dobilo kredite in uredilo turistične sobe, da so sprejemali goste. Spominja se tudi mož, ki so sodelovali pri nastanku jezera: glavnega pobudnika Toneta Tičarja, športnika, hribolazca, občudovalca narave, po stroki pa ekonomista, ki je s svojim vplivom pripomogel k turističnemu razcvetu; njegovega brata Jožeta in Vinka Šenka, katerih imeni smo zasledili v društvenih zapisnikih iz obdobja nastajanja jezera Črnava. Jocif sam ni sodeloval pri »gradnji« jezera. Ravno v tistem času je bil v vojski, in ko se je vrnil, se je na mestu nekdanje soteske potoka Bistrica razlivalo jezero. Navdušilo ga je, tako kot še mnoge domačine, ki so se tja hodili kopat, čolnarit, ribarit ali zgolj na sprehod ob vodi. Pojasni nam tudi, kako je jezero dobilo ime: »Soteska, po kateri je tekel potok Bistrica, je bila obdana z gostim smrekovim gozdom, kjer je bilo precej temno. Po tej črnavi je dobilo jezero svoje ime.«

Še danes je jezero najpomembnejši generator turizma v Preddvoru, kjer si ne želijo množičnega turizma, pač pa predvsem goste, ki si želijo doživetja v neokrnjeni naravi, pove župan Rok Roblek in naniza načrte, ki jih ima občina v zvezi z jezerom. Dobili ga bodo v upravljanje, pridobili vodne pravice in začeli urejati zahodno obalo jezera, kjer so skoraj izključni lastniki in so že pridobili vsa soglasja. Jezero je namreč v lasti države, vzhodna in severna obala sta v zasebni lasti, zahodna pa je poleg dveh zasebnih lastnikov kot rečeno občinska last. Sprejemajo tudi odlok o plovbnem režimu. Že to nedeljo nameravajo splaviti čolne, dodaja direktorica Zavoda za turizem Preddvor Ernesta Koprivc. Slovesna splavitev bo ob 10. uri, dogodek so v sodelovanju z zavodom Gibaj in zmagaj povezali z dobrodelnim veslanjem, ves dan se bodo vrstile prireditve. Tudi s splavitvijo čolnov proslavljajo letošnji jubilej jezera, Koprivčeva pa spomni, da slavijo še eno obletnico: dvajset let že prirejajo potop božičnega drevesa v jezero.

Oddajte svoj komentar

Kranj 9°

jasno
vlažnost: 95 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

9/24

torek

12/26

sreda

12/23

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

OBVESTILA / Gorenjska, 14. julij 2020

Poletni delovni čas lekarn

IZLETI / Kranj, Cerkje, 14. julij 2020

Kolesarska izleta

FILM / Jesenice, 14. julij 2020

Pavarotti

IZLETI / Kranj, 15. julij 2020

Izlet v neznano in kopalni dan

OBVESTILA / Gorenjska, 15. julij 2020

Poletni delovni čas lekarn

FILM / Tržič, 15. julij 2020

Kino pod zvezdami

RAZSTAVE / Naklo, 15. julij 2020

Lepota cvetja

OBVESTILA / Gorenjska, 16. julij 2020

Poletni delovni čas lekarn

 

 
 

 

 
 
 

V Kranju v soboto tri nove okužbe / 20:23, 12. julij

Uničujemo ljudi, državo, gospodarstvo... zaradi virusa, za katerega se moraš testirat, da sploh veš, da ga imaš.

Janša ni poslal obvestila o odstopu ministra Hojsa / 20:22, 12. julij

Ko minister prekliče lasten nepreklicni odstop!
Ohohohoo.. Neprecenljivo !

Krvavi Kongo / 22:57, 11. julij

Točno tako Leopold ni bil nikoli v Kongu, Hitler ni bil nikoli v taborišču, Tito ni bil nikoli na Golem Otoku, a ljudje so umirali kot po...

Ohranjajo vleko ploha / 22:43, 11. julij

Do pred kratkim je živel v Kranju in so bili vsi ostali Slovenci za njega Neslovenci primorci so bili Italijani, Štajerci Turki, Dolenci pa ...

Ohranjajo vleko ploha / 22:37, 11. julij

Imam nažalost švagerja, pameten da kar po šivih poka, v življenju pa mu ni uspelo popolnoma, nič sovraži vse kar ni Gorensko in Srbsko tipičen Šovinist

Ohranjajo vleko ploha / 22:33, 11. julij

Ja gdo? katera Gorenka, pa še hoče Gorenca za Moža?
Če prav nič ne znajo so najbol pametni, dopoldan sovražijo sami sebe popoldan pa celi svet.

Vlada omejila zbiranje na deset oseb / 16:12, 10. julij

"Ve kdo, da je kaka cerkev fraj 30. Julija?"
---------------------------
V Srbiji v samostanu Studenica imaju fraj. Ne vem pa če imajo žar.
Če ostaneš dol, ti ga jaz kupim.
Ajd.