Vsekakor privlačna razstava je v Galeriji Paviljon na ogled še jutri in v nedeljo. / Foto: Tina Dokl

Strast do oblikovanja nakita

Na zlatarsko-draguljarski razstavi Narava in nakit, ki je na ogled v Galeriji Paviljon v Tržiču, sodeluje več kot štirideset zlatarjev in oblikovalcev nakita.

Narava je številnim oblikovalcem navdih, iz katerega črpajo zgodbe za ustvarjanje. To obiskovalec vsekakor občuti in doživi ob ogledu razstave Narava in nakit, ki so jo v tržiški Galeriji Paviljon odprli v ponedeljek kot uvodni dogodek v 47. Mednarodne dneve mineralov, fosilov in okolja (Minfos), ki ga Tržič gosti jutri in v nedeljo. Razstava unikatnega nakita predstavlja tako motive, povezane z zgodbami iz narave, kot tudi naravne materiale, ki so vdelani v nakit. »Prav vidi se, kako je ta nakit vaš, kako se v njem izrazita vaše osebno, intimno razmišljanje, odnos do življenja in kako zelo so izdelane oblikovalske rešitve. Tukaj je pravljica, so mistični svetovi, poezija, nekaj je humornih pripovedk, družbeno kritičnega angažmaja in ne nazadnje tudi razmislek o reciklaži, o nekem pravem odnosu do narave,« je besede zajela Martina Obid Mlakar, ki je skupaj z Mirzo Grošičem postavila razstavo. Oba sta oblikovalca in razstavljata.

Pričujoča razstava je dragocena priložnost, da zlatarji in oblikovalci nakita pokukajo iz svojih studiev, delavnic, dr. Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije celo meni, da tako raznolike razstave s tega področja v Sloveniji še ni bilo. Izjemen je odziv razstavljavcev, več kot štirideset se jih predstavlja; nekateri delujejo samostojno, nekateri v Društvu oblikovalcev Slovenije ali prek Sekcije za zlatarje in draguljarje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Fosili iz omare je ime ogrlice Sandre Kocjančič, ki jo je ustvarila ravno zaradi Minfosa. Še njen besedni opis: »Odločila sem se, da uporabim pozabljene vzorce, ki so že veliko časa samevali ter jih z arheološko natančnostjo izberem in sestavim v ogrlico.«

Huberto Široka se predstavlja z zapestnicami Kelti-ojačevalci, narejenimi iz srebra, medenine, lave. Zraven zapiše: »Skozi zgodovino nakit nikoli ni bil zgolj predmet kitenja, marveč je v sebi nosil mnogo globlja sporočila. Človeku je služil kot neka vrsta ''ojačevalca'' – amuleta. Človeku je dajal moč, da je spoznaval in razumel svet okoli sebe. Pomagal mu je razumeti ogenj, sonce, smrt, zvezde … ščitil ga je pred zvermi, boleznimi, strahovi, ki so bili v njem … Z ''ojačevalci'' je poskušal razumeti in sobivati s svetom, ki ga je obdajal.« Sodeluje tudi Zlatarska šola Mengeš. »Učimo tradicionalne zlatarske tehnike, da jih ohranimo, kajti industrija vajeti prevzema tudi na tem področju. Učence učimo še ročne izdelave nakita,« je pojasnil mentor David Kramarič. Ravno je šolanje zaključila prva generacija Zlatarske šole Mengeš; opravili so 120-urno izobraževanje, ki je potekalo v popoldanskem času. In kakšne mojstrice so postale njihove prve učenke!

Prireditelji razstave so Društvo Plac iz Tržiča, Višja strokovna šola Sežana, Društvo oblikovalcev Slovenije, Sekcija zlatarjev in draguljarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Muzeji radovljiške občine in pa Prirodoslovni muzej Slovenije, ki že tretje leto sooblikuje razstave v Galeriji Paviljon v času Minfosa. Dr. Miha Jeršek se kar ni mogel načuditi raznolikosti materialov, motivov, upodobljenih v nakitu. Razstava ima bogate dopolnitve. V nakit prenesena dediščina je kolekcija izvirno oblikovanega nakita, ki izhaja iz raznolike naravne, geološke in arheološke dediščine rudnika Sitarjevec v Litiji. Poseben izraz ji dajejo izbrani in umetelno zbrušeni minerali hematita z jaspisom, ostanki nekdanjih rudniških surovin, vzajemna interaktivnost med nakitom in njegovim nosilcem ter mojstrsko zlatarsko delo. Višja strokovna šola iz Sežane je pripravila demonstracijo brušenja plemenitih kamnov. To je tudi edina višja šola v regiji, ki študente uči oblikovanja kamna in brušenja plemenitih kamnov.

Muzeji radovljiške občine pa predstavljajo pridobivanje in predelavo železove rude v okolici Krope.

Predsednik Turističnega društva Plac Peter Miklič je poudaril, da je tradicijo Minfosa in spremljajočih dogodkov, kot je tudi razstava Narava in nakit, vredno negovati in peljati naprej.

Razstava Narava in nakit preprosto očara. Morje upanja je prstan iz srebra in akvamarina avtorja Roka Široka. Ogrlica Nenavadni cvet je iz kolekcije Skrivnostni vrt Uršule Rihtar, narejena je iz srebra in zelenega ametista. Katja in Nataša Skušek sta ustvarili broško iz zlata in ahata in ima zanimivo ime – Grah. Uhani Eldorado iz pozlačenega bakra in srebra so delo Martine Lončar, turmalin v zlatem okovju na srebrni broški delo oblikovalke Martine Obid Mlakar, tahitijski biser v prstanu iz belega zlata z vdelanimi briljanti je ustvaril zlatar in graver Marijan Kosi ...

Oddajte svoj komentar

Kranj 18°

zmerno oblačno
vlažnost: 95 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

15/24

sreda

15/27

četrtek

16/28

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

RAZSTAVE / Kamnik, 21. avgust 2019

Razstava na prostem

IZLETI / Kranj, 22. avgust 2019

V sotesko Hvadnik

IZLETI / Kranj, 22. avgust 2019

Na Podgorski vrh

PRIREDITVE / Kranj, 22. avgust 2019

Medgeneracijske prireditve

GLASBA / Zasip, 22. avgust 2019

Večer pod zvezdami s Klapo More

GLASBA / Zasip, 22. avgust 2019

Večer pod zvezdami

GLASBA / Tržič, 23. avgust 2019

Koncert skupine Katrinas

GLEDALIŠČE / Križe, 23. avgust 2019

Vikend gledališkega smeha

 

 
 

 

 
 
 

Nakup nepremičnin ob Prešernovi hiši / 14:30, 20. avgust

A ni bil Prešeren rojen v Kranju?

Zastoji in priložnosti / 12:44, 20. avgust

Urška,Ni problem kolona, problem je zastoj čez cele Jesenice ! Jest iz Kranja za Kr. Goro zapustim AC na Lipcah in potem stojimo na Javornik...

Javno pismo o župniku Branku v Preddvoru / 09:46, 20. avgust

Namakal bi, za otroke pa ne bi skrbel.. Kako tipično za RKC !

Spomin na požig Kokre / 09:42, 20. avgust

Super, srečni smo lahko, da živimo v času priviligirancev, elite, bruseljsko- vatikanskih hlapcev, in ja, ŽIVELA DEMOKRACIJA po meri malega ...

Mojster žganjekuhe iz Rut / 16:58, 19. avgust

Pojdem v rute,tam, kjer je mraz,tam, kjer moj pobičje pokopan.Tam dol pokleknem,'n mal požebram,da ne bo moj pobičležal koj sam.https://www....

Po stopinjah pastirjev / 14:37, 19. avgust

No, še tole mi je prišlo na misel.
Malo za hec in malo šalo:
na dvanajsti tabli bi jest dau napisat, da kdor je prebral vseh enajst tabel, je navadna ovca!

Ob kolesarski stezi protihrupna ograja / 12:12, 19. avgust

Tu pri teh dveh ograjah se natančno vidi kako nas lupijo! Delal so npr. maj/junij ! Šli na dopust, dolg dopust, poj bodo pa konc jeseni zakl...