Potrdili kazen izsiljevalcu

Ljubljansko višje sodišče je potrdilo šestletno zaporno kazen Ljubljančanu Dareju Gorjupu, ki je od škofjeloškega podjetnika z večletnim izsiljevanjem in goljufijo pridobil približno 600 tisoč evrov.

Kranj – Višje sodišče v Ljubljani je po naših podatkih skoraj v celoti potrdilo sodbo kranjskega okrožnega sodišča, ki je septembra lani Ljubljančana Dareja Gorjupa zaradi goljufije in izsiljevanja škofjeloškega podjetnika za približno 600 tisoč evrov obsodilo na šest let zapora, soobtoženega Gorana Glamočanina iz Ljubljane pa zaradi pomoči pri izsiljevanju na pogojno kazen enega leta zapora s preizkusno dobo treh let. Višji sodniki so izrečeni kazni potrdili, prav tako tudi odločitev kranjskega sodišča, da mora Gorjup oškodovanemu podjetniku vrniti več kot pol milijona evrov, nekoliko pa so popravili višino sodnih stroškov, ki jih morata plačati obtožena. Na kranjskem okrožnem sodišču so prejem sodbe višjega sodišča potrdili, ker pa sodba še ni bila vročena vsem strankam, nam več podatkov niso mogli podati.

Kranjsko tožilstvo je Gorjupu očitalo, da je med oktobrom 2014 in septembrom 2017 škofjeloškega podjetnika ogoljufal, ker naj bi mu obljubljal, da mu bo priskrbel 120 škatel viagre, a se je ves čas nekaj zapletalo, obtoženi pa naj bi od podjetnika zahteval vedno nove zneske. Z goljufijo naj bi tako Gorjup od svoje žrtve protipravno pridobil okoli 460 tisoč evrov, z izsiljevanjem pa še 114 tisoč evrov. Pri tem mu je natvezil tudi različne zgodbe – od pokvarjenega in nasilnega kriminalista, ki da bo Ažmana pretepel in spravil v zapor, če mu ne bo plačal, do tega, da ga bodo ugrabili in ubili. Gorjup je bil zelo prepričljiv, saj mu je podjetnik verjel in mu zato v strahu pred domnevnim zaporom in za svoje življenje nenehno izročal zahtevani denar. Tožilstvo je Ljubljančana tudi obtožilo proizvodnje in prometa z zdravili ali drugimi sredstvi za zdravljenje, ki so zdravju škodljiva, ker je nezakonito prodajal velike količine viagre in njej podobnih tablet.

Gorjup se je na sodišču zagovarjal, da je takšno vsoto od podjetnika prejel kot plačilo za spolne usluge, del pa kot darilo za nakup stanovanja. Oškodovani podjetnik, zgrožen nad takšnim zagovorom, je njegove navedbe odločno zanikal. Sodnica Milena Turuk je ob izreku obsodilne sodbe povedala, da v tej zapleteni zgodbi verjame oškodovanemu podjetniku, ki je ves čas izpovedoval enako, njegove izpovedbe pa so bile potrjene tudi z dokaznim gradivom. »Zagovor prvoobtoženega, da je bila večina prejetega denarja plačilo spolnih uslug, senata ni prepričal. Za to je več razlogov: Gorjup na primer v eni sapi govori, da sta bila ljubimca in sta se imela rada, po drugi strani pa je izpovedoval, da je bilo med njima takšno nezaupanje, da je pri oškodovancu čakal na denar do jutra, ko se je odprla banka,« je pojasnila.

V Gorjupovi izsiljevalski igri sta poleg Glamočanina sodelovala tudi M. B. iz Ljubljane in Leonard Podgornik iz Lukovice, ki sta krivdo takoj priznala in sta bila tako kot Glamočanin obsojena na pogojni zaporni kazni. Tožilstvo večjo vlogo pri izsiljevanju pripisuje tudi Vladimirju Marinkoviću, ki pa je bil v času sojenja za sodišče nedosegljiv, ker je bil priprt v tujini.