Za pomoč pri oskrbi ali le za klepet

Besedilo: Almira Okršlar
Kategorija: Nasveti / torek, 30. april 2019 / 11:05  

Znan je slovenski rek, da je lenoba gonilo napredka. In najbrž v tej »lenobi« lahko iščemo tudi vzroke za prve poizkuse človeka, kako bi namesto njega nekdo drug opravil delo vsaj tako dobro, če ne še bolje. Seveda so bili prvi predhodniki današnjih robotov še trdno vezani na svoje delavno okolje. Večinoma so bile to naprave, ki so opravljale ponavljajoča se dela v okolju, ki je bilo za človeka neprijazno (visoka vročina, strupeni hlapi ...). Tako tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) za besedo robot navaja naslednji pomen: robót  -a m (?) 1. elektronsko vodena naprava, ki enakomerno opravlja vnaprej programirana, pogosto človekovemu zdravju škodljiva dela.

Po novejši definiciji pa naj bi bil robot naprava, ki je mobilna, ima zmožnost samostojnega delovanja v okolju in se lahko na podlagi svojih odločitev odzove na zahteve okolice. Robot naj bo torej danes sposoben opravljati vsa dela, ki smo jih sposobni opravljati ljudje. Tako se zelo hitro srečamo z izrazom umetna inteligenca, za katero pa SSKJ navaja, da je sposobnost stroja, računalnika, da rešuje umske probleme.

In kako je skozi zgodovino potekal razvoj robotov, ki danes nadomeščajo ne samo marsikatero mehansko oziroma fizično delo človeka, ampak počasi, a vedno zanesljiveje vstopajo tudi v svet medčloveških odnosov?

Najbrž bi kot prelomnico mobilne robotizacije lahko zapisali že letnico 1898, ko je Nikola Tesla demonstriral brezžično radijsko vodeno plovilo na sejmu elektronike v New Yorku. Mejniki v razvoju umetne inteligence pa so se začeli z letom 1997, ko je šahovski program IBM Deep Blue premagal svetovnega prvaka Garija Kasparova. Leta 2005 je avtonomni avtomobil Univerze Stanford sam po puščavskih cestah prevozil 212 kilometrov, leta 2011 pa je računalniški program IBM Watson premagal človeka na kvizu Jeopardy. Od tedaj gre razvoj le še strmo navzgor.

In kdo oziroma pravilneje kaj je ASIMO?

(Nadaljevanje prihodnjič)