Upor dejanje pokončnih ljudi

V Kranju je potekala osrednja državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju s slavnostnim govornikom Dejanom Židanom, predsednikom državnega zbora.

Kranj – Državne proslave v Kranju se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor in drugi predstavniki državnega vrha. Slavnostni govornik predsednik državnega zbora Dejan Židan je v slavnostnem govoru spomnil na zgodovinske okoliščine nastanka Osvobodilne fronte slovenskega naroda 27. aprila 1941, na dan, ki ga danes praznujemo kot dan upora proti okupatorju. Nastala je v času, ko so okupacijske sile razkosale Slovenijo in jo zapisale propadu. Več političnih organizacij in posameznikov se je združilo in ustanovilo OF ter se s tem pripravilo na osvobodilni boj. Iz teh prvih isker upora je nastala osvobodilna partizanska vojska, ki so jo vodile ideje o svobodni Sloveniji in pravični družbi, je dejal Židan in poudaril, da se danes s hvaležnostjo spominjamo vseh, ki se niso predali malodušju, pač pa se z uporom postavili na zemljevid Evrope v osvobodilnem in antifašističnem boju. Upor predstavlja etično dejanje pokončnih ljudi, Židan pa je ob tem dejal, da je danes treba upor razumeti kot sposobnost preživetja, kot samozavest in kot odgovornost za vse, kar je bilo zapisano v našo zgodovino.

Govoril je tudi o poznejših notranjih nasprotjih in današnjih sporih glede zgodovine ter poskusih popravljanja, spreminjanja in celo sprevračanja zgodovinskih dejstev, namesto da bi sprejeli lastno zgodovino in se učili iz narodovih odločitev. Govoril je tudi o poskusih sprave in o razhajanjih glede preteklosti, ki jih še nismo zaključili. Pozval je, naj nas ne razdvaja preteklost, ampak nas naj združuje prihodnost.

Tudi osamosvojitev Slovenije pred 28 leti je bila zgodovinski preizkus slovenske upornosti. »Dosežena je bila z množično odločitvijo slovenskega naroda za samostojnost, z vojaškim pogumom Teritorialne obrambe, odločnostjo milice, diplomatskimi uspehi politike in z drznostjo medijev,« je dejal Dejan Židan in nadaljeval, da je žal velika složnost ob osamosvojitvi sčasoma zbledela in v ospredje so stopile nove delitve na »naš« in »njihov«. Zaradi tega smo spregledali veliko drugih, morda tudi usodnih odločitev za slovenski narod. Zakaj v tem izjemnem osamosvojitvenem uporu slovenskega naroda ne odkrijemo najpomembnejšega sporočila, in sicer da lahko, če se organiziramo za skupni cilj, skupaj premagamo izzive, ki so pred nami. »Zato moramo danes, ko smo kot Slovenija, kot Evropa in kot človeštvo soočeni z novimi in velikanskimi izzivi, najti to sporočilo, najti ta navdih, najti to moč: upreti se usodi. Pred nami so novodobne grožnje, ki enako ali še bolj kot v naši preteklosti ogrožajo našo samobitnost, suverenost, preživetje in našo človečnost,« je razmišljal slavnostni govornik in poudaril, da je evropska prihodnost ustvarjena iz boja proti fašizmu in da smo današnje generacije nasledniki ideje o skupni Evropi miru in sodelovanja.

Osrednja državna proslava je potekala v dvorani na Zlatem polju, njen režiser in scenarist je bil Tomaž Letnar, nastopili so igralci, glasbeniki in pevci, v eni od točk pa tudi plezalci kranjskega alpinističnega odseka, ki so na koncu razvili slovensko zastavo.