Jurij Varl za ohranjanje slovenstva

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 28. april 2019 / 11:32  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (196)

V Kropi se je 23. aprila 1812 rodil pesnik, pripovednik in duhovnik Jurij Varl. Njegov oče Janez se je preselil iz Železnikov v Kropo, kjer je bil hišni posestnik in mesar, mati pa je bila žebljarjeva hči Terezija, rojena Bertoncelj. V družini je bilo deset otrok. Dorasli so trije sinovi, ki so se vsi šolali, in štiri hčerke. Najmlajši Fortunat je postal fužinar.

Kot je bil običaju v premožnih gorenjskih hišah, je Jurij po domači osnovni šoli obiskoval tri razrede vzorne glavne šole. Končal jo je z odliko. Leta 1824 je prišel v Ljubljano na gimnazijo. V obeh humanitetnih razredih je bil njegov razrednik Matija Čop, na filozofiji (1831–1833) pa je bilo več profesorjev. Po tem je študiral v Ljubljani teologijo in bil avgusta 1837 ordiniran. Do leta 1839 je bil župnikov namestnik v Cerkljah na Gorenjskem, kaplan do leta 1841 v Vipavi, do leta 1844 v Idriji in do leta 1850 v Kranjski Gori. Do leta 1869 je bil župnik v Krašnji in nato v Velesovem do smrti leta 1874. Podpiral je dobrodelne in kulturne akcije, ob koleri leta 1855 pa je nudil denarno pomoč kroparskim žebljarjem. V Krašnji je v župnišču ustanovil zasebno šolo.

Jurij Varl je bil zmeren konservativec, konkordatski, jeranovski ljudsko-vzgojni delavec, eden tistih, ki so z marljivostjo pripadali ljudstvu in zanj nesebično delali ter ohranjali slovenstvo. Začetki njegovih literarnih ubadanj segajo v leti 1833 in 1834, ko je obiskoval slovenski tečaj Frana Metelka, kjer je dobival z drugimi slušatelji pobude, naj se kot bodoči cerkveni govorniki vadijo tudi v vezani besedi. Med njimi je bil eden najmarljivejših, najdovzetnejših in najresnejših, saj je pesnjenje nadaljeval še v poznejših letih. Ta šola je bila idejno v opoziciji s katoliško cerkvijo, saj je gledala na poezijo izrazito utilitarno.

Svoje izdelke je v latih 1844 in 1849 prepisal v dva zvezka. V predgovoru pravi, da bo pesmi izdal šele, ko pride čas za to. Posamezne pesmi je opremil z letnicami (1833–1845). Motivno so konvencionalne: religiozne meditacije, opisi narave, minljivosti, smrti, domotožje, prigodnice, domoljubne in naivno pripovedne. V mnogih se pozna vpliv Friedricha Schillerja.

Zanimiva je Volitev stanu v pogovoru (napisana leta 1838). Gre za osebno izpoved v obliki dvogovora, ko v realističnem opisu opiše prepir sina z očetom, ki ga sili v duhovniški stan. Omembo zaslužijo njegovi zapisi Na grobu Vodnika (1834), Dohtarju Prešernu (1837), Žala po Čopu (1844) in Moja domovina (1850). Prvo pesem so mu sicer objavili leta 1844. Gre za hvalnico ob rojstnem dnevu cesarja Ferdinanda I.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Gorici je 22. 4. 1748 umrl kapucin oče Romuald s pravim imenom Lovrenc Marusič (Marusig), avtor Škofjeloškega pasijona – najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku.

Na Zgornjem Otoku pri Mošnjah se je 23. 4. 1848 rodil pesnik Ivan Resman.

V Ljubljani je 24. 4. 1640 umrl podobar Janez Krstnik Costa. Leta 1636 je naredil veliki oltar na Blejskem otoku.

V Kovorju pri Tržiču se je 27. 4. 1839 rodil misijonar Filip Jakob Erlah.

V Kranju se je 24. 4. 1799 rodil prvi slovenski velepodjetnik Fidelis Terpinc.

V Škofji Loki se je 27. 4. 1903 rodil pesnik, urednik in prevajalec Tine Debeljak.