Naša gospa v Parizu

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 27. april 2019 / 11:09  

Presenetil nas je neverjetni medijski odziv na veliko nesrečo, ki je v začetku velikega tedna 2019 doletela katedralo Notre Dame v Parizu. Pokazalo se je, da gre res za enega od osrednjih spomenikov Zahoda in vsega sveta …

Notre-Dame de Paris

»Amiens, jeseni 1983, pred portalom gotske katedrale v tem mestu. Sredi vrat stoji Kristus z dvignjeno desnico in s knjigo v levici kot kak učitelj in vabi v svoj hram. Levo in desno od vrat apostoli, pod njimi moralno-didaktični prizori. Kdor se bo ravnal po njih, po blagovesti in po naukih Učitelja, temu se ni treba bati tistega, kar je upodobljeno nad vrati: poslednje sodbe. Ta se začenja, ko mrtvi vstajajo iz grobov, čisto spodaj. Nad njimi nadangel Mihael že tehta duše; desno od njega so blaženi, ki odhajajo v raj, levo prekleti, ki jih pošilja v pekel. (Zdi se, da leva stran v Cerkvi nikoli ni bila 'gor vzeta'.) Nad nebeškim selektorjem je cela vrsta svetnikov, nebeška porota. Čisto zgoraj, v luneti, še enkrat Kristus, tokrat na nebeškem prestolu, razkazujoč svoje rane, angeli okrog njega nosijo znamenja trpljenja. Poglejte, kaj so mi storili ... Oseba, ki se spozna na te reči, nam razlaga zgodbo, uprizorjeno v množici kipov. Na fasadah gotskih katedral je bilo v kipih upodobljeno skoraj celotno Sveto pismo ter razne osebnosti in dogodki iz zgodovine Cerkve. Pokristjanjeni Franki, ki so bili povečini nepismeni pa tudi latinščine niso znali, verskih spisov niso mogli brati. Zato so jim jih čutno nazorno prikazali v skulpturi in arhitekturi. In jih že pred vrati opozorili: kdor se bo ravnal po našem verouku, bo zveličan, drugi pojdete v pekel!« / Tako sem v nekem davnem članku opisal prizor, ki sem ga doživel pred katedralo Notre Dame d'Amiens, ki je še večja od njene pariške vrstnice enakega imena. Tudi na trgu pred pariško katedralo, v njej in na njeni strehi sem bil večkrat, med svojimi bivanji v Parizu. Za božič 1984 sem se potrudil za vstopnico na polnočnico v njej. Notranjščina katedrale je že sama po sebi veličastna, med tako velikim bogoslužjem pa še posebej. Pred koncem tega dogodka se je primerilo nekaj, česar ne morem pozabiti. Bilo je v tistem trenutku, ko duhovnik vse navzoče nagovori, da si podajo roke. Zraven mene je stal človek črne polti, obrnil se je k meni in mi ponudil roko. Jaz pa ga gledam kot kak pogan in ne vedoč, za kaj gre, mu roke ne podam … Še zdaj, ko je od tega dogodka minilo že 35 let, pomislim, kaj si je mislil ta človek ob mojem neodzivanju? Da sem kak beli rasist ali kaj. Pa sem bil le malo zgubljeni posameznik, nevajen ritualov katoliškega bogoslužja … Nepismeni kristjani, ki so jim z govorico kipov razlagali vsebino Svetega pisma, so bili bolj kulturni. Sicer pa omenim še, kako smo izvedeli za požar v pariški katedrali. Po Glasovi preji z dr. Antonom Stresom smo v galeriji Sokolskega doma v Škofji Loki še malo klepetali, ko nam fotoreporter Gorazd Kavčič na mobilnem telefonu pokaže sliko goreče cerkve … Spet podobe, a kako različne! Nekoč one srednjeveške iz kamna in zdaj te digitalne, prikazane kakih sedem stoletij pozneje na ekrančku telefončka … V obeh primerih informacije, čeprav nekoč kamnite, danes pa digitalizirane …

Tragedija v Šrilanki

Tragedija v Parizu se je zgodila v začetku velikega tedna, ob njegovem koncu pa so nas dosegle novice o še večji tragediji v Šrilanki (včasih smo rekli Cejlonu). Več kot 350 mrtvih (v Parizu k sreči nobenega) in še več kot 500 ranjenih v napadih islamskih skrajnežev na krščanske cerkve in luksuzne hotele v tej otoški državi. Ob pariški nesreči se je pokazalo, da so bili nekateri desni skrajneži (tudi naši) kar malo razočarani, ker pariška Notre-Dame ni bila žrtev terorizma, ampak »zgolj« navadne nesreče. Šrilanka je versko zelo raznolika država, v kateri pa so različne cerkve doslej razmeroma miroljubno sobivale. Okrog sedemdeset odstotkov je budistov, kakih 13 odstotkov hindujcev, deset odstotkov jih pripada islamu, sedem pa krščanskim veroizpovedim. Vzroka tragedije pa ne kaže iskati v verskih razlikah, ampak v malomarnosti oblasti. Predsednika države in vlade sta sprta in sploh ne komunicirata. V njunih nesoglasjih so se izgubile tudi informacije, ki so jih šrilanški varnostni službi posredovale tuje obveščevalne agencije in z njimi napovedale napad islamskih skrajnežev. Ob ustreznem odzivu oblasti bi torej tragedijo lahko preprečili …

Nov obraz v Ukrajini

Ukrajinci so izvolili novega predsednika. V drugem krogu je kar 73 odstotkov volivcev glasovalo za igralca in komika Volodimirja Zelenskega. »Dovolite, da izraziva naklonjenost močni zavezanosti demokraciji in pravni državi, ki so jo prebivalci Ukrajine prikazali v procesu volitev,« sta v svoji čestitki zapisala prvaka EU Donald Tusk in Jean-Claude Juncker. Zadržano in vendar optimistično.