Lubadar še naprej ogroža gozdove

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: / petek, 26. april 2019 / 09:54  

Na blejskem gozdnogospodarskem območju je lubadar lani napadel več kot 350 tisoč kubičnih metrov lesa. Gozdarji opozarjajo, da prognoza razvoja lubadarja tudi za letošnje leto ni najboljša.

Bled – »Danes je na novo konstituirani območni svet sprejel poročilo o delu območne enote Bled za leto 2018. Glavna tema je bila seveda napad lubadarja, ki je lani ponovno ogrožal naše gozdove, gradacija se že četrto leto nadaljuje silovito,« je na novinarski konferenci po včerajšnji seji sveta povedal Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Lani se je razvoj lubadarja začel razmeroma pozno. Gozdarji so že upali na preobrat, a je konec junija, ko so temperature dosegle trideset stopinj Celzija, prišlo do silovitega izbruha. »Naenkrat smo imeli na desettisoče 'kubikov' napadenih smrek, s katerimi smo se ukvarjali praktično do konca leta. Na blejskem območju je bilo treba posekati več kot 350 tisoč 'kubikov' lesa, kar je polovica vseh slovenskih lubadark. Širitev lubadarja je lani potekala specifično,« je pojasnil Avsenek.

»Še od prejšnjih let smo imeli ogromne gole površine, iz teh robov pa se je lubadar potem širil navznoter. Najbolj očitna sprememba pa je bila širitev v smeri višjeležečih gozdnih sestojev. Na Jelovici je lubadar prišel do zgornje drevesne meje, medtem ko je Pokljuka klimatsko ugodnejša in se je ustavil na platoju. Na tej višini je že toliko mrzlo, da je prišlo samo do ene generacije in do manjših jeder,« je razložil Avsenek.

V blejski enoti se je skupni posek vsega drevja iz predlanskih rekordnih 519 tisoč kubičnih metrov lani povzpel na kar 561 tisoč 'kubikov'. Delež sanitarne sečnje je bil več kot 493 tisoč kubičnih metrov, od tega je bilo več kot 350 tisoč 'kubikov' lubadark, preostalo pa je predstavljalo od vetra polomljeno drevje.

Že več kot tri tisoč hektarov golih površin

Prognoza razvoja lubadarja tudi za letošnje leto ni najboljša, napoveduje Avsenek: »Poznojesenske visoke temperature in mila zima sta ohranila populacijo lubadarja v gradacijskem stanju. To dokazujejo tudi količine poznojesenskih lubadark, ki so jih do konca aprila naši gozdarji označili za posek. Število je ogromno: skoraj 80 tisoč kubičnih metrov oz. še enkrat več kot lani. Če se bo nadaljevalo s tem tempom, nas kar močno skrbi. Če se bo pomlad prevesila v vroče poletje, se resnično bojimo najhujšega, predvsem za Pokljuko, biser smrekovega gozda. Želimo si, da ne bo prišlo do ogromnih količin. Pokljuka je nestabilna, ker jo je lani oktobra ponovno prizadel vetrolom in nekaj količin lesa še vedno leži v gozdu, kar je dobra podlaga za naselitev lubadarja. Upam, da bodo vremenske razmere prizanesljive.«

V zadnjih letih je zaradi napada lubadarja ogolelo že več kot tri tisoč hektarov gozdnih površin. Najobsežnejše posledice so na območju bohinjske Jelovice, Notranjega Bohinja, Zgornje Bohinjske doline, padli so smrekovi sestoji nad Bohinjsko Belo, območju blejskih osamelcev, pobočju nad Radovno, Lipniško dolino, širijo se goličave na Mežakli, strmih pobočjih nad Dovjim in Jesenicami, prizadeti sta tudi krnici Kot in Vrata.

Pravočasno izvedena le četrtina sanacij

Ob lanskem silovitem napadu lubadarja so izredne varstvene razmere po besedah Avseneka v celoti mobilizirale njihove terenske gozdarje, na pomoč so prišli tudi sodelavci strokovnih odsekov območne enote. »Obremenitve na terenu, še posebno v Krajevni enoti Bohinj, so bile izredno velike. Odkrivanje in označevanje lubadark je v izredno hudem ritmu trajalo do konca leta.« Lani so izdali 5821 odločb za sečnjo, od tega 4229 za sanitarno sečnjo. V predpisanem roku je bila izvedena komaj četrtina sanacij, je poročal Avsenek in obenem opozoril na lastniško problematiko. Lastnikom, ki niso do roka niti začeli z delom, so izdali sklepe o izvršbah – skupaj 174.

Les čim prej iz gozda

Izpostavil je tudi problem kopičenja ogromnih količin lesa ob gozdnih cestah, ki predstavlja potencialno žarišče za napad lubadarja na okoliške sestoje. Območna enota Bled je takim lastnikom izdala navodilo, naj les do 1. maja odpeljejo iz gozda ali pa pridobijo dovoljenje za začasno skladiščenje in poskrbijo za postavitev lovnih pasti za lubadarja. Poleg tega so zaradi prevozov napadenega lesa gozdne ceste marsikje močno poškodovane, celo neprevozne, denar, ki ga država namenja za njihovo vzdrževanje, pa ne zadošča niti za normalne razmere, je še opozoril Avsenek. Dodal je, da se je pristojna ministrica odzvala na to problematiko in da je obljubljena konkretna finančna pomoč.