Muzej Sinjske alke

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Izleti GG / četrtek, 25. april 2019 / 11:34  

Lahko bi rekli tudi moderni in modni multimedijski alkarski muzej. Tehnološko, vsebinsko in arhitekturno je zelo dovršen. Letos teče četrto leto, kar so ga odprli. Če vas pot zanese v Sinj, mesto na Hrvaškem, potem si ga le oglejte.

Sinj je center Cetinske krajine, od Splita oddaljen dobrih štirideset kilometrov. Čeprav ne leži ob Jadranu in ni obmorsko mesto, pa je v turističnem smislu zelo zanimiv kraj.

Muzej Sinjske alke se z lahkoto postavi ob bok muzejem, ki so v zadnjih letih doživeli prenovo ali na novo dobili svoj prostor pod soncem v Evropi. Posvečen je sinjski alki, znani hrvaški viteški igri, ki se je ohranila do danes in jo prirejajo v Sinju prvo nedeljo v avgustu kot spomin na obletnico zmage domačih bojevnikov nad turškimi osvajalci davnega avgusta 1715.

Glavni del alke je konjeniško tekmovanje, na katerem poskušajo jezdeci v svečani zgodovinski opravi v polnem galopu s svojim kopjem zadeti središče kovinskega obroča, ki ga imenujejo alka. Tekmovalci so lahko le iz Sinja in njegove okolice. Naziv alka pa izhaja iz turške besede halga, ki pomeni prstan, obroč. Alka je razdeljena na različen prekate in sredino, ki smo jo že omenili in je najpomembnejša. Vitez – tekmovalec oziroma alkar – si z njenim zadetkom prisluži največ točk.

Sinjska alka je v bistvu živi spomenik, ki ga najdemo tudi na seznamu Unescove nematerialne kulturne dediščine.

Muzej prikaže in razloži preteklost in sedanjost alke oziroma spektakla in še več. Srečate se tudi s svečanimi oblekami, darili, kovanci, dragocenostmi, konjeniško opremo, orožjem …

Muzej sem videla v družbi BAM.Bi-jevcev prvi dan, ko smo prispeli v Sinj, ki je bil izhodiščna točka letošnjega, že dvajsetega, tradicionalnega kolesarjenja BAM.Bi Dalmacija Tour.

Tudi samo mesto Sinj je v zgodovini gorenjskih spomladanskih Tourov odigralo kar veliko vlogo, saj se njihovi udeleženci spominjajo, kako so velikokrat v pričakovanju jutranjega starta začele naletavati snežinke, a so se vseeno usedli na kolesa.

Po muzeju nas je pospremil direktor Boris Filipović Grčić, najprej pa smo se s sinjsko alko srečali s pomočjo filmske predstavitve. Potem smo si ogledali velikanske skulpture, ki prikazujejo del tridnevnega dogajanja, alkarsko povorko in še marsikaj.

Nemi in negibni velikanski liki naredijo vtis na obiskovalca, kakšen pa mora biti občutek v prvi vrsti, ko se dejansko povorka pomika mimo tebe ali med tekmovanjem, pa si lahko le predstavljamo – ali pa si celotno dogajanje poleti ogledamo v živo.