Meje zrelosti

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / sreda, 24. april 2019 / 21:21  

Nikoli ne bom pozabila učiteljice slovenščine v prvem letniku škofjeloške gimnazije, ki nas je na naše veliko začudenje brez izjeme vikala. »Vi ste prihodnji intelektualci in tako tudi jaz gledam na vas, zato se mi zdi edino prav, da vas vikam,« je razložila s toplim izrazom na obrazu, polnim zaupanja v nas. In tako smo se potem počutili tudi mi, takrat se mi je prvič zazdelo, da sem odrasla. In prav nič drugače ni bilo doma, srednja šola je postala moja obveznost in starši razen na roditeljske sestanke enkrat na leto nikoli niso prišli ali poklicali v šolo.

In v tej luči sem gledala tudi na spremembe šolskih predpisov, ki so začeli veljati ob začetku letošnjega šolskega leta, na podlagi katerih morajo starši polnoletnih dijakov dobiti njihovo pisno soglasje, če želijo biti s strani šole obveščeni o dijakovem šolskem delu, polnoletni dijaki si lahko tudi sami pišejo opravičila za odsotnost od pouka. Po zakonodaji namreč z osemnajstimi leti človek dobi volilno pravico in postane samostojen subjekt v pravnem prometu, torej se dojema kot odrasel. To se sliši moji generaciji samoumevno, saj smo bili navajeni, da smo že pred dopolnjenim osemnajstim letom o marsičem odločali samostojno, o šolskem delu pa sploh. A danes je marsikaj drugače; kot opažajo tudi psihologi, se je doba prehoda iz mladosti v odraslost pri sedanjih generacijah premaknila za vsaj deset let. Če bi nam bilo pred tridesetimi leti, ko sem se sama vpisovala v srednjo šolo, še nerodno, če bi starši prišli z nami na informativni dan, danes ni to več nič posebnega celo na fakultetah. Zato so še pred iztekom tega šolskega leta na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ugotovili, da se prej omenjene spremembe v praksi očitno ne obnesejo in so že pripravili predloga sprememb zakonov s področja srednjega šolstva, s katerima so znova izenačili obravnavo tako mladoletnih kot polnoletnih dijakov v zvezi z njihovo odsotnostjo od pouka. Po novem naj bi o odsotnosti od pouka znova obveščali tudi starše polnoletnih dijakov, prav tako naj bi pri izrekanju vzgojnih ukrepov polnoletnih dijakov šole znova sodelovale s starši.

Tako so mejo zrelosti, pri kateri naj bi mladi sami odgovarjali za svoja dejanja, očitno spet premaknili nekoliko višje, čeprav po drugi strani mladoletnik že s 14 leti postane polno kazensko odgovoren. A zgolj z zakonskimi predpisi očitno ni mogoče doseči, da bodo mladi pri 18 letih resnično tudi samostojni in polno odgovorni; če bomo želeli to doseči, bo najprej treba spremeniti koncept vzgoje tako v šoli kot predvsem v družini.