Jurij Alič in abecedna vojna

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 22. april 2019 / 18:18  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (195)

V Poljanah nad Škofjo Loko se je 21. aprila 1779 rodil šolnik, jezikoslovec in duhovnik Jurij Alič. Še posebno znan je postal, ker se je v znani abecedni vojni (1831–1833) zavzel za enoten razvoj slovenskega jezika. Prizadevanja za enotni slovenski jezik je želel uveljaviti zlasti v šolskih knjigah. Odklanjal je težnje, da bi štajerski in koroški Slovenci uveljavili kot knjižno normo svoje narečne posebnosti, ki bi jih še poudarili s posebnim črkopisom. Nasprotoval je dajnčici, po krajšem oklevanju pa tudi metelčici.

Osnovnošolsko izobrazbo je dobil na trivialki v Poljanah. Klasično gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, zadnji letnik gimnazije in filozofijo ter tudi teologijo pa v Gradcu. Že kot gimnazijec je navezal stike z Valentinom Vodnikom in Jernejem Kopitarjem, ki je hodil v gimnazijo eno leto pred njim. Z Valentinom Vodnikom si je pozneje, ko je deloval na Štajerskem, tudi dopisoval. Poleg Valentina Vodnika so bili njegovi dopisovalci na Kranjskem vsaj še profesorji Jožef Balant, France Hladnik in France Pessenegger. Ti stiki so bili pomembni pri oblikovanju njegovih stališč glede razvoja slovenskega jezika.

Valič je bil kaplan v Laškem, provizor in dekan v Gornjem Gradu, višji šolski nadzornik in referent za nižje šolstvo v Št. Andražu/St. Andrä (Avstrija) in dekan v Vidmu (Krško).

Za potrebe podeželskih trivialnih šol v sekovski, lavantinski in krški škofiji je po odredbi dunajske študijske komisije in na prošnjo lavantinskega škofijskega konzistorija oziroma graškega gubernija prevedel začetnico, male povesti in mali katekizem. S prevodom začetnice in tudi z drugima dvema knjigama v sekovski škofiji niso bili zadovoljni. Med pripombami je bil tudi predlog, da naj se za nove knjige uporabi hrvaški črkopis. Začetnico je pozneje za Aličem popravil še Janez Nepomuk Primic. Natisnjena je bila leta 1813 v Celovcu, vendar je niso uporabljali. Prevoda ostalih dveh knjig (Majhine Bukvize Branja sa Sholarje in Kratke perpovedanje), je Alič za prvo izdajo popravil sam. Na levih straneh je nemško besedilo, na desnih slovensko.

Kljub delnim neuspehom sodi Alič med najpomembnejše prireditelje nemško-slovenskih učnih knjig za trivialke na območju graškega gubernija. Njegova zasluga je, da so po letu 1816 na Štajerskem izhajali jezikovno boljši prevodi šolskih knjig. Sloves slovenista si je pridobil tudi s prevajanjem nešolskih besedil. Leta 1809 je dobil naročilo celjskega okrožnega urada za prevod brambovskih pesmi. Pesmi je poslal v oceno Valentinu Vodniku. Pesnil pa naj bi tudi sam. Po naročilu je poslovenil vsaj še požarni red. Iz korespondence je razvidno njegovo zanimanje za slovaropisje in neutrudno zbiranje gradiva za nemško-slovenski slovar.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

Na Rečici pri Bledu se je 15. 4. 1905 rodil inženir in slikar Rudolf Arh. Med drugim je bil tudi šef projektivnega urada Železarne Ravne, ki so jo morali na novo zgraditi.

V Žirovnici se je 18. 4. 1851 rodil šolnik, nabožni pisec in duhovnik Ivan (Janez) Svetina.

V Podmelcu na Tolminskem se je 19. 4. 1877 rodil pravnik, pisatelj in pesnik Ivo Šorli. Konec januarja 1940 se je preselil v Kranj.

V Kranju se je 21. 4. 1900 rodila profesorica, germanistka in arheologinja Helena Gizela Stupan. V svojem času je bila ena najbolj izobraženih žensk v Sloveniji.