Dr. Peter Čeferin kljub častitljivi starosti še vedno opravlja odvetniški poklic. / Foto: Tina Dokl

V pisarni dela, dokler ni lačen

Dr. Peter Čeferin ni samo eden najbolj prepoznavnih slovenskih odvetnikov, ki kljub dopolnjenim osemdesetim letom odvetniški poklic še vedno opravlja. Je mnogo več, med drugim tudi izjemno zanimiv in iskriv pripovedovalec zgodb. Njegovim anekdotam, vedno začinjenim s humorjem, ki jih je pisatelj Tadej Golob zapisal v knjigi Nespodobni odvetnik, smo lahko pred dnevi prisluhnili tudi na Muzejskem večeru v Tržiču.

Dr. Peter Čeferin je odvetnik postal leta 1967, leta 1993 pa je odprl Odvetniško družbo Čeferin skupaj s sinovoma Rokom in Aleksandrom. Tistim Aleksandrom, ki danes vodi Združenje evropskih nogometnih zvez – UEFA. In je nanj zelo ponosen, enako tudi na starejšega sina Roka, prav tako izjemnega odvetnika, in hčerko Petro, izredno profesorico na fakulteti za arhitekturo, je poudaril v pogovoru s Teo Gasser na zadnjem Muzejskem večeru v Tržiču. Beseda je tekla o njegovi biografiji Nespodobni odvetnik, ki jo je napisal znani pisec biografij in kriminalnih romanov Tadej Golob. V že razprodani knjigi, ki naj bi izšla tudi v angleški različici, lahko sledimo prigodam iz njegovega življenja – od srečnega otroštva v Ljubljani preko divjih študentskih let, zanimivih odvetniških začetkov in ustvarjanja družine ter vse do njegove uveljavitve v slovenskem odvetniškem prostoru.

Dr. Peter Čeferin odvetniški poklic opravlja še danes, pri skoraj 81 letih. Za tako visoko starost je navsezadnje tudi zelo pomembno, da ostaja aktiven tako duševno kot telesno, pravi. »Še vedno sem v rednem delovnem razmerju, še vedno sem pogosto v pisarni, ampak samo toliko časa, dokler ne postanem lačen. Potem pa grem.«

Najprej heroj, nato mafijski odvetnik

V bogati odvetniški karieri je sodeloval v številnih odmevnih primerih; branil je Milico Makoter, Sandija Grubelića, Josipa Lončarića, Ivana Perića ... Vedno se je trudil narediti tisto, kar je najbolje za njegovega klienta. Nekatere njegove poteze marsikomu niso bile pogodu, zato se ga je oprijelo več etiket – od državnega sovražnika številka ena do mafijskega odvetnika. »Vedno me je neznansko zabavalo, kako so me imenovali. Ko sem se v začetku devetdesetih let vrnil s procesa na Kosovu, kjer smo zagovarjali rudarje, ki so bili obtoženi rušenja Jugoslavije, ker so stavkali, in je bila za to dejanje zagrožena tudi smrtna kazen, so me v Sloveniji sprejeli skoraj kot narodnega heroja. Takrat smo formirali novo državo in so vse stranke hotele, da kandidiram za poslanca v novem državnem zboru. Ko pa sem čez nekaj časa sprejel obrambo Sandija Grubelića, ki so mu sodili zaradi goljufije z avtomobili, sem v hipu postal mafijski odvetnik. Neka tožilka je celo napisala v Mladini, da sem državni sovražnik številka ena. To so bili sami komplimenti, ki sem jih bil neizmerno vesel,« razlaga.

Oznako nespodobni odvetnik si je »prislužil« v procesu zoper Milico Makoter, štajersko podjetnico, ki je bila pred slabima dvema desetletjema obtožena, da je naročila umor svojega moža in bombni napad na policijsko postajo. »Ko je bila že pravnomočno obsojena na trideset let zapora, se je v naši pisarni oglasil njen sin in Aleksander je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. S tem sva uspela, zadeva je bila razveljavljena in sojenje se je začelo znova. Najin glavni interes je bil, da jo čim prej spravimo iz pripora. Bila je namreč psihično strta in ni bila sposobna pripraviti svoje obrambe. Če pa je človek na svobodi, bistveno lažje išče priče, dokaze ... Bila pa je ena posebna situacija. Zakon določa, da je nekdo v priporu lahko samo, če sodišču uspe razsoditi v dveh letih od vložene obtožnice. Manjkalo je samo 14 dni, da bi se ti dve leti iztekli, in z Aleksandrom sva ji predlagala, naj nama odpove pooblastilo. In ker sodišču v 14 dneh ni uspelo najti nobenega odvetnika po uradni dolžnosti, ki bi mu uspelo prebrati 15 tisoč strani spisa, so jo spustili na prostost. Potem smo ji priskrbeli drugega odvetnika, ki jo je zagovarjal, ona je aktivno sodelovala pri obrambi in je bila oproščena. Teh 14 dni, kar sva naredila z Aleksandrom, je za nekoga pomenilo uničeno življenje ali pa prostost,« pripoveduje Peter Čeferin. Neki profesor prava je po tistem napisal članek, kjer mu je očital, da je nespodobni odvetnik, ker je v imenu klientove koristi izrabil vse zakonite možnosti, samo zato, da je preprečil obsodbo. No, neki drugi profesor pa mu je dejal: »Veste, tudi jaz se ne strinjam z vami, ampak če bom kdaj potreboval odvetnika, bom vzel pa vas.«

Zadoščenje za vse evropske odvetnike

Zelo odmevno sodno zmago je dosegel lani na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, ki je odločilo, da mu je Slovenija kršila svobodo izražanja, ko ga je oglobila zaradi kritičnih izjav v sodni dvorani v procesu zoper Ivana Perića, ki je bil nazadnje obsojen na trideset let zapora zaradi trojnega umora v Rovinju v avgustu 2002. Peter Čeferin ga je zagovarjal deset let, devet let celo brezplačno, ker je verjel v njegovo nedolžnost. »Karkoli sem zagovarjal, katerikoli dokaz sem predlagal, je bilo vse zavrnjeno. Vse je bilo sistematično uperjeno v obsodilno sodbo od vsega začetka. Ko sem videl, kam pelje zadeva, sem začel višati ton in uporabljati ostre izraze. Tožilca sem na primer obtožil, da skriva razbremenilne dokaze, sodišču sem očital sodno farso, izvedencem sem rekel, da sodijo na podlagi spoznanj iz kamene dobe, in tako naprej. Zaradi tega so me vsa sodišča v Sloveniji kaznovala. Kazen sem plačal, nato pa sem se začel pritoževati in tudi na ustavnem sodišču niso sprejeli moje pritožbe. Evropsko sodišče za človekove pravice pa je lani razsodilo, da mi je slovensko sodišče kršilo pravico do svobode govora. Reklo je, da kadar gre za tako hude zadeve, ko ne uspe zagovornik z ničimer, kar predlaga, je dopustno zagovorniku glasnost tudi zvišati in uporabiti ostrejše izraze. Slovenija je bila zato obsojena na odškodnino, ki jo je tudi plačala. V obrazložitvi je evropsko sodišče opozorilo, da imajo lahko kaznovanja odvetnikov zastraševalni učinek. Ta sodba mi zato ne pomeni samo osebnega zadovoljstva, ampak je v zadovoljstvo in zadoščenje vseh evropskih odvetnikov.

Poklicna neodvisnost odvetnika je pogoj, brez katerega advokature ni. Odvetnik mora biti neodvisen od vsakega zunanjega vpliva, ko se odloča, kako bo najbolj uspešno zastopal oz. zagovarjal svojo stranko. V Sloveniji od leta 1868 o tem, kdo izpolnjuje v zakonih določene pogoje za opravljanje odvetniškega poklica, odločajo odvetniki sami preko svoje odvetniške zbornice. In to je garancija za odvetniško neodvisnost,« poudarja. Za dobrega odvetnika je sicer premalo, da pozna pravo, še razloži. »Moraš poznati pravo, ampak moraš imeti tudi življenjske izkušnje. Teh pa ne dobiš v knjižnici. Moraš biti globoko razgledan, poznati moraš literaturo in umetnost, predvsem pa moraš imeti rad ljudi,« pravi in nadaljuje: »Zadnjič so me vprašali, kako ločim zasebno od poklicnega. V odvetniškem poklicu to ni mogoče. Če te nekdo pokliče ob dveh zjutraj s policijske postaje, da so ga zaprli, moraš vstati. Jaz sem bil, ko sem branil ljudi, 24 ur pri stvari. Na nočni omarici imam beležko in svinčnik, in ko se zbudim ponoči in dobim idejo, jo zapišem, da lahko v miru zaspim naprej. Ko sem recimo zagovarjal Lončarića, je moja soproga nekega jutra vprašala: 'Dragi Peter, do kdaj bo spal Josip Lončarić z mano na tej postelji?'«

Vojski »sudija«

Dr. Peter Čeferin ne skriva burnega življenja v mladih letih, ko je veliko pijančeval, se pretepal, tudi s policisti, in bil zato večkrat pridržan do streznitve. »Grozno sem ga 'biksal'. Oče je na koncu poklical sošolca, generala v JLA, in vprašal, če imajo kak kazenski bataljon za njegovega sina. Dejal mu je: ni problema – Kučevo, romunska meja. Tam so bili tudi oficirji po kazni. Vojaki so bili stari po štirideset, petdeset let, vsi v glavnem nepismeni, ker so pred tem dvajset let preživeli v zaporih.« A ni kaj prida zaleglo. Od doma mu sicer niso pošiljali denarja za priboljške, zato si je denar za cigarete in žganje pridobil z raznimi pridobitvenimi dejavnostmi, kot se je izrazil. »Kot pravnika so me klicali 'sudija' in sem razreševal vse spore, tudi tiste, ki so jih imeli z domačimi, torej izven vojske. Če se je na primer nekdo poročil in je nevestin oče dal še petdeset ovc zraven, potem pa je prišlo do ločitve, sem mu rekel, da je treba ovce vrniti. Risal sem tudi razne ornamente po telesu in gole ženske, za mano pa je romski 'zastavnik' to dosmrtno tetoviral. Nekomu sem na primer narisal na levo stegno Marilyn Monroe, na desno pa Brigitte Bardot. In je rekel, da komaj čaka, da gre na plažo. Jaz sem bil sicer neskončno vesel, da ga nisem več srečal, ko je prišel k pameti.«

K pameti pa v vojski ni prišel on sam. S pijančevanjem je namreč prekinil šele ob rojstvu prvega otroka. »Živahno življenje je trajalo do leta 1963, ko se je rodil starejši sin Rok. Ko sem po treh dneh popivanja prišel domov, sem ga pogledal in rekel: 'Sin moj, oprosti, ker imaš takega prasca za očeta. Od danes naprej ne poskusim alkohola.' Nadaljnjih štirideset let nisem spil niti kaplje alkohola več,« pove brez ovinkarjenja.

Da dr. Peter Čeferin ne skuša olepšati svoje preteklosti, veseli tudi avtorja njegove biografije Tadeja Goloba. »Za pisca biografij je najhuje, da naleti na nekoga, ki ima željo, da izda svojo biografijo, a izpade lepši, kot v resnici je. Kot ste videli, Peter ni imel teh namenov,« je dejal.

Oddajte svoj komentar

Kranj 2°

zmerno oblačno
vlažnost: 89 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

-5/9

sobota

-2/12

nedelja

-4/12

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

 

 

 

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

GLASBA / Škofja Loka, 3. februar 2024

Orgle opoldne

IZLETI / Kranj, 6. februar 2024

Na kopanje v Portorož

OBVESTILA / Šenčur, 6. februar 2024

Vadba za zdravo hrbtenico

PREDAVANJA / Kranj, 7. februar 2024

O varnosti in zdravju pri delu

PRIREDITVE / Šenčur, 7. februar 2024

Ljubezen je ključ

PRIREDITVE / Adergas, 7. februar 2024

Vse generalove skrivnosti

PRIREDITVE / Preddvor, 7. februar 2024

Ljubezen – smisel našega obstoja

 

 
 

 

 
 
 

Evropska sredstva unovčena / 09:11, 3. februar

Gradi se kolesarska povezava Obrne-Boh.Bistrica. Do Bleda se ne gradi nič. Razdalja Obrne-Bled je 8km. Na tej razdalji je že zgrajena kolesa...

V Šenčurju poklon štiridesetim talcem / 21:59, 1. februar

"Vstaja se je končala z znamenito dražgoško bitko, ki je pokazala, da Nemci niso nepremagljivi,«Kdo bo učencem razložil nemško nepremagljivo...

Ljudske obveznice v začetku februarja / 14:31, 27. januar

Spomnil bi na ukradene izničene obveznice in delnice za časa vlade Alenke Bratušek. To je blo čist ajnfoh, po sistemu dons maš, jutr pa te n...

Predstavili največje projekte / 08:40, 26. januar

O širitvi OŠ Antone Janše še vedno nič. Pozabljeni od občine in sveta. Prejšnje in sedanje vodstvo OŠ ni sposobno zlobirati prepotrebno širitev šole.

Največ kršitev v Mavčičah / 07:57, 24. januar

Merilno mesto v Stražišču (Škofjeloška) je namenjeno le in zgolj inkasantstvu. Lokalna skupnost si že leta prizadeva za ureditev krožišča na...

Volk v dolini Kokre / 14:09, 23. januar

V gozdu oz. divjini je volk avtohtona vrsta, koza ali ovca pač ne..

V Dražgošah poziv k miru / 14:02, 23. januar

Ne podpiram ne komonistov ne domobrancev, je pa vedno bolj jasno, da so že takrat za vsem stali židje..
Moše Pijade, Kardelj, Rupnik itd..