Gozdarji skrbno načrtujejo, narava pa »seka« po svoje

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 21. april 2019 / 09:35  

Gozdnogospodarsko načrtovanje ima na Slovenskem zelo dolgo tradicijo, njegovi začetki segajo v sedemnajsto stoletje. Za prvi gozdnogospodarski načrt velja Flameckov načrt za tolminske gozdove z letnico 1771, za Pokljuko je bil prvi gozdarski načrt sestavljen 1837. leta, a se ni ohranil, na njegovi osnovi so 1886. leta izdelali nov načrt, ki pomeni začetek načrtnega gospodarjenja z gozdovi na tem območju. Prvo sistematično zbiranje podatkov oziroma prva gozdna inventura o gozdovih v Sloveniji je bila narejena 1947. leta, prvi desetletni načrt za vseh štirinajst gozdnogospodarskih območij, med njimi sta tudi kranjsko in blejsko, je za obdobje 1971–1980. Tovrstni desetletni načrti so pravo bogastvo podatkov o gozdovih: opisujejo stanje gozdov, analizirajo uspešnost preteklega gospodarjenja, določajo cilje in ukrepe za doseganje teh ciljev ... Če je bil v preteklosti skoraj edini cilj gospodarjenja z gozdovi pridobivanje lesa, v zadnjem obdobju vse bolj postajajo pomembne druge vloge gozdov – varovalna, biotska, vodovarstvena in rekreacijska.

Gozdarji v pripravo desetletnih načrtov za celotno gozdnogospodarsko območje pa tudi za manjše dele območja, to je za gozdnogospodarske enote, vložijo veliko časa in truda, načrte potlej tudi javno razgrnejo in organizirajo javne obravnave, da lastniki gozdov in drugi uporabniki lahko dajo pripombe, na koncu jih sprejme vlada oziroma pristojni minister. A ob vsej koristnosti tovrstnih načrtov za gospodarjenje z gozdovi se v zadnjem času upravičeno pojavljajo razmišljanja o smiselnosti načrtovanja. Ob vse pogostejših žledolomih, snegolomih in vetrolomih, ki jim običajno sledi čezmerna razmnožitev lubadarja, se namreč dogaja, da gozdarji nekaj načrtujejo, narava pa »seka« po svoje oziroma mimo načrtov. Lep primer za to je gozdnogospodarska enota Notranji Bohinj. V enoti so za obdobje 2013–2022 načrtovali 117 tisoč kubičnih metrov poseka dreves, a so zaradi posledic naravnih ujm, predvsem pa napada lubadarja, načrtovani posek presegli že v petem letu izvajanja načrta. V blejski območni enoti zavoda za gozdove so lani začeli postopek za spremembo načrta, v katerem so možni desetletni posek zvišali na 233 tisoč kubičnih metrov, a še preden bodo postopek speljali do konca, bo verjetno ta količina že dosežena ali presežena. Doslej so namreč že posekali 220 tisoč »kubikov« drevja, še 15 tisoč »kubikov« pa je odkazanega za posek. Podobno kot v Notranjem Bohinju je še v nekaterih enotah na Zgornjem Gorenjskem: posek »prehiteva« načrte.