Direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa Marija Volčjak je gostu, piscu zajetnega filozofskega leksikona, v zahvalo izročila prav tako obsežno knjigo. / Foto: Gorazd Kavčič

Med evangelijem in filozofijo

Med evangelijem in filozofijo je bil naslov 128. Glasove preje, na kateri se je filozof in publicist Miha Naglič pogovarjal s filozofom, teologom in nekdanjim ljubljanskim nadškofom dr. Antonom Stresom. V pogovoru sta se dotaknila tudi drugih družbenih vprašanj.

Anton Stres je leta 1974 doktoriral iz teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani z disertacijo Razvoj marksističnega pojmovanja religije v povojni Jugoslaviji, leta 1984 pa je doktoriral tudi iz filozofije na Katoliškem inštitutu v Parizu z disertacijo z naslovom Pojem svobode pri Heglu in prevzem tega pojma pri Marxu.

V uvodu je voditelj večera spomnil sogovornika na otroška leta, ko naj bi bil Anton Stres kot edini moški potomec predviden za naslednika na kmetiji, a se je odločil za drugo pot. Očeta je to zelo žalostilo in je za to krivil župnika. Anton Stres je pojasnil, zakaj je bilo očetu toliko do tega, da bi sin postal kmet. Z mamo sta namreč dobila Drobinčevo kmetijo v rogaški župniji od para, ki ni imel svojih otrok. »Oče je želel ustvariti kmečko dinastijo, pa sem se mu jaz izneveril. Vendar tega ni bil kriv le župnik, temveč tudi moje osnovnošolske učiteljice. V preteklosti je bilo treba pa končanem četrtem razredu osnovne šole nadaljevati na nižji gimnaziji, če si hotel potem nadaljevati šolanje. Učiteljice so očeta prepričevale, naj me da naprej, saj se bom lahko potem šolal na kmetijskih šolah, in če bom šolan kmet, bo to dobro za našo kmetijo. In so ga speljale ...« se spominja Anton Stres.

Imetnik dveh doktoratov

Versko gimnazijo je obiskoval v Zagrebu, ki sicer ni bila javno priznana. Tako mu je v vojaški knjižici pisalo »zanimanje seljak, naobrazba četiri razreda osnovne škole« (poklic kmet, izobrazba štiriletna osnovna šola). V vojsko je šel za dve leti, medtem se je vpisal na teološko fakulteto v Ljubljani, kjer je šolanje po prihodu iz vojske začel med študijskim letom, januarja, pri tem pa izgubil eno samo leto. Že kmalu zatem se je prijavil na prvi izpit, in sicer pri profesorju Janžekoviču, ki je močno zaznamoval njegovo študijsko in poznejšo poklicno pot. Profesor ga je dvomeče vprašal: »Pa boste zmogli?« In je zmogel in izpit opravil, zahvaljujoč tudi dobremu predznanju z zagrebške gimnazije. In mu je potem profesor priznal: »To je bilo pa za 'mušter'.« Stres je pozneje postal naslednik profesorja Janžekoviča na teološki fakulteti, nasledil pa ga je tudi pri filozofskem leksikonu. Dr. Anton Stres ima dva doktorata, enega z ljubljanske teološke fakultete, drugega, filozofskega, iz Pariza. Tam je študiral v letih od 1966 do 1972 in občutil tudi študentsko pomlad leta 1968. Takratni slovenski bogoslovci so šli na študij običajno v Rim ali Innsbruck, Stres pa pripada rodu lazaristov, ki so bili bolj »frankofilsko« usmerjeni.

Zanimal ga je marksizem

Sogovornika sta se dotaknila tudi Stresovega zanimanja za marksizem, ki je bil predmet njegovih dveh doktoratov. Ves čas je namreč veliko bral in pri tem spoznaval tudi marksistično ideologijo, ki je obljubljala novo človeštvo, brezrazredno družbo, tako rekoč raj na zemlji. Pravi, da ga je to kot mladega fanta privlačilo in se je želel angažirati ter tudi sam sodelovati pri tem veličastnem projektu. Ta pa se ni skladal z njegovo krščansko usmerjenostjo, zato je hlastal po branju, da bi videl, kdo ima prav, Marx ali Jezus. »Tega raziskovanja sem se lotil, ker sem želel odgovoriti na vprašanja, ki so begala moje sodobnike, in ker sem tudi sam pri sebi hotel razrešiti ta konflikt. Samega sebe sem vedno pojmoval kot poskusno žival, češ strup bom pojedel in potem videl, kako bo deloval. Če ga bom premagal, ga ne bom za sebe, temveč za druge, da bodo od tega nekaj imeli. V tem duhu sem se ukvarjal tudi z marksizmom,« se je slikovito izrazil dr. Anton Stres.

Ideološka gonja proti »štirim jastrebom«

Vendar se ni le Stres zanimal za marksizem, temveč se je tudi Udba zanimala zanj, je ugotovil Miha Naglič in sobesednika spomnil na to, kako se je skupaj s še tremi profesorji teološke fakultete v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja soočil s takratnim režimom ob vprašanju vere in socializma. Stres, Rode, Perko in Štajner so za takratno oblast veljali za štiri jastrebe. Ob tem spominu je dr. Stres pojasnil, kakšen odnos je imel takratni jugoslovanski marksistični režim do vere: takoj po vojni in do srede petdesetih let je bil ta odnos najbolj odklonilen, v obdobju liberalizacije v šestdesetih in sedemdesetih letih je nekoliko popustil, po letu 1972, ko je pojav reformnih komunistov kazal, da se utegne oblast izmuzniti iz rok komunistične partije, pa sta Tito in Centralni komite ZKJ napisala znamenito pismo komunistom, češ da je treba vzeti vajeti v roke, ne dopustiti nobenega liberalizma, revizionizma in sprememb, pač pa dosledno upoštevati marksistična stališča. Takrat se je pojavila tudi gonja proti vernim ljudem, da naj ne bi odhajali v pedagoške poklice, saj bi se znašli v konfliktu med svojim prepričanjem in marksističnim naukom, ki naj bi mu sledili pri pouku. V šolah se je začel širiti ateizem, šlo je tako rekoč za prepoved poklica, oblast je izdala učbenik o veri in socializmu. »Štirje jastrebi« so kritiko nanj objavili v Družini. Družine takrat niso prepovedali, se je pa začela po načelu politika Jožeta Smoleta »s knjigo nad knjigo« ideološka gonja proti avtorjem, ki so si drznili postaviti pod vprašaj »svete resnice«, kot se je izrazil Anton Stres.

Filozofski leksikon, titansko delo

Povod za tokratno Glasovo prejo je bil lanski izid Filozofskega leksikona, tisoč strani obsegajočega dela z 2400 gesli. Dr. Anton Stres je pojasnil, kako je nastajal: »Zasluge ali krivdo zanj nosi moj predhodnik dr. Janez Janžekovič. Ko sem leta 1974 začel za njim poučevati filozofijo na teološki fakulteti, sem začutil potrebo, da bi dal študentom v roke slovar, ki bi razlagal filozofske pojme. Dotlej je obstajal Ušeničnikov slovar, manjši slovar je izdal tudi Vladimir Sruk. K profesorju Janžekoviču sem prišel z idejo, da bi skupaj napisala filozofski slovar, on klasični del, jaz modernega, in napisal sem tudi seznam prvih 150 gesel za pokušino. Profesor Janžekovič se je odločil, da bo slovar napisal sam, jaz pa naj pripravim njegovo drugo izdajo. Tako je leta 1981 izdal svoj filozofski leksikon s 760 gesli. Meni pa je ležalo na duši, da pripravim novo izdajo, in k temu me je priganjala tudi založba Mohorjeva družba, saj je Janžekovičev leksikon že davno pošel in je bil potreben nov. Obljubil sem, da ga bom napisal, ko bom imel čas, in to se je zdaj zgodilo.«

Občutljiva etična vprašanja

Sogovornika sta se dotaknila tudi drugih vprašanj o cerkvi in družbi, tako denimo o državi in politiki, saj so bili veliki filozofi tudi politični misleci, tudi o ženskah v filozofiji sta rekla nekaj besed. Pogovarjala sta se tudi o različnih ravneh etike, pri aplikativni etiki, kjer so etična načela aplicirana na določena življenjska področja, pa je dr. Stres v ospredje postavil tri, in sicer bioetiko, poslovno etiko in okoljsko etiko. Velik napredek v znanosti je po drugi svetovni vojni omogočil, da človek lahko posega v naravni proces življenja od oploditve naprej, od umetne oploditve in splava do genskega inženiringa in kloniranja. To sproža vprašanje, ali res človek sme početi vse, kar zaradi napredka zmore, kje pa mora vendarle dati roke proč. To je zelo občutljivo etično vprašanje. Podobno je s poslovno etiko. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do velikih gospodarskih in finančnih škandalov in malverzacij, ki so sprožile razmišljanja, da tudi na področju ekonomije ne more biti vse dovoljeno v imenu profita. Zgolj zakoni vsega ne morejo držati na vajetih, potrebna je poslovna etika, ki narekuje gospodarskim družbam kot korporativnemu državljanu, da se obnaša odgovorno do družbe, katere del je, in prispeva k skupnemu dobremu. Kljub trdi poziciji neoliberalcev se poslovna etika že uveljavlja v svetu, pri nas pa, ugotavlja dr. Stres, še ni razvita. Na poslovni fakulteti katoliškega inštituta, kjer predava Anton Stres, so ta predmet že vključili v program, zavedajoč se dejstva, da brez etičnih zavez ni mogoče gospodariti. Okoljska etika pa govori o našem odnosu do okolja in izvira iz zavesti, da ni dovolj le krepiti tehnologijo in razvijati znanost, pač pa nas mora pri tem voditi odgovornost za planet, naravo, prihodnje rodove. Pri tem je govornik omenil antropocentrično okoljsko etiko, ki v ospredje postavlja človeka, ki je življenjsko povezan z naravo, in če sam sebi želi dobro, mora skrbeti tudi zanjo. Globoka ekologija ali biocentrizem pa enači vsa živa bitja, kjer si človek ne bi smel podrejati ostalih bitij in mora živeti v popolnem spoštovanju njih in njihovih pravic. Ni pa treba biti ravno biocentrist, če hočemo biti odgovorni do planeta in naravnega okolja, brez katerega ne moremo preživeti. Odgovornost do narave pa zahteva tudi skromnost in varčnost, ne pa potratnosti pri porabi dobrin. V tednu pred veliko nočjo sta sogovornika v mestu Škofjeloškega pasijona govorila tudi o trpljenju. Ta filozofski pojem ni izrecno naveden v leksikonu, ni pa povsem prezrt, saj se ga avtor dotika pod drugimi gesli. Sicer pa Anton Stres pravi, da ima gigantska knjiga tudi vrzeli, zato že dela dopolnitve, ki bodo najprej objavljene na spletni strani. Leksikon bo še naprej dopolnjeval, potem pa pričakuje, da bo kak njegov naslednik poskrbel za novo izdajo.

Oddajte svoj komentar

Kranj 12°

pretežno oblačno
vlažnost: 95 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

11/24

nedelja

14/19

ponedeljek

13/22

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

PRIREDITVE / Kranj, 26. maj 2019

Praznovanje na Sv. Joštu nad Kranjem

PRIREDITVE / Gorje, 26. maj 2019

Srečanje gorenjskih planincev

OBVESTILA / Škofja Loka, 26. maj 2019

Srečanje bolnih, starejših, osamljenih in invalidov

OBVESTILA / Kranj, 27. maj 2019

Mesečno srečanje in predavanje Prerojenih

PRIREDITVE / Gorenjska, 28. maj 2019

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Gorenjska, 29. maj 2019

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Gorenjska, 30. maj 2019

Medgeneracijske prireditve

IZLETI / Kranj, 30. maj 2019

Po naravoslovni učni poti Pusti grad

 

 
 

 

 
 
 

Štiristo let bisera na Sorškem polju / 16:12, 23. maj

400 let, kar precej se je dogajalo v zakristiji vsa ta leta..

Beluši / 13:18, 23. maj

Tole oboje mi pa ni apetitlih ! Bljak !

Avtomobil direktorja AVP poškodovan, nepravilnosti ni bilo / 19:01, 22. maj

Na predlog AVP je bilo dano v medije za zakonsko znižanje vsebnosti alkohola v krvi med vožnjo! Predlog za znižanje na 0,2 oziroma celo na 0...

Nov parkirni režim pred občino in na Stari Savi / 16:09, 21. maj

Opažam, da je parkirni prostor prevečkrat polno zaseden. Na njem je sicer še veliko neurejenega prostora...

Poziv k zmanjšanju hrupa letal / 10:27, 21. maj

Povsod, kjer so letališča, tam je hrup letal. Večji bo promet, več bo hrupa. Vprašanje se poraja samo, imeti letališče ali ne? Podobno kot odlagališča odpadkov. Vsi so za, samo ne na svojem dvorišču.

Nadškof Anton Vovk in atentat »spontane« množice / 22:57, 19. maj

Groza. Primitivnost Slovenskega človeka se pokaže v vsej veličini v tragični zgodbi škofa Vovka. Vermiki rdeče zvezde so največje zlo, kar je rodila Slovenska mati.

So tudi vam ukradli orodje? / 21:38, 19. maj

In gdo so lopovi? Zakaj vedno skrivate njijova imena? A so slovenski Državljani? Ali so Slovenci