Okrožni sodnici mag. Ksenija Kejžar in Janja Roblek, tudi predsednica Okrožnega sodišča v Kranju / Foto: Tina Dokl

Kaj skrbi »družinske« sodnike

Danes stopi v uporabo večina določil novega Družinskega zakonika, ki mnoge dosedanje pristojnosti centrov za socialno delo prenaša na sodišče. Kako je na nove naloge pripravljeno Okrožno sodišče v Kranju in o morebitnih (vsaj začetnih) težavah, smo se pogovarjali s predsednico sodišča Janjo Roblek in okrožno sodnico mag. Ksenijo Kejžar.

»Od sedemnajstih izvedencev klinične psihologije, kolikor jih je v evidenci ministrstva za pravosodje, je trenutno samo deset takih, ki še jemljejo družinske spise, ostali so nam že sporočili, da zaradi preobremenje­nosti več kot leto dni ne bodo jemali novih zadev. To je zelo alarmanten podatek, zato apeliramo na vse deležnike, da je treba čim prej ukrepati.«

Katere dodatne pristojnosti s ponedeljkom na sodišča prenaša družinski zakonik?

Kejžar: »Do sedaj so imeli centri za socialno delo (CSD) vlogo svetovanja in pomoči, hkrati pa so v nekaterih zadevah tudi odločali. Namen družinskega zakonika je bil, da prenese funkcijo odločanja na sodišče, ker je ta zmanjševala učinkovitost dela CSD pri nalogah svetovanja in pomoči. Sodišča bodo tako odločala o ukrepih za varstvo koristi otroka, kot so začasni ukrepi, na primer stiki pod nadzorom CSD, o nujnih odvzemih otroka in ukrepih trajnejšega značaja. Slednjih je več: npr. odvzem otroka, namestitev otroka v zavod, odvzem starševske skrbi. Pri vseh teh ukrepih bo vodilo uporaba najmilejšega ukrepa. Sodišče staršem na primer ne bo odvzelo otroka, če bo možno njegovo ogroženost odpraviti že z omejitvijo starševske skrbi. Prav ogroženost otroka je namreč razlog za ukrepe. V celoti bo na sodišča prešlo tudi odločanje o posvojitvah in rejništvih. V večini bomo odločali tudi o postavitvi otrok pod skrbništvo.«

Kakšna bo odslej vloga CSD v teh postopkih?

Kejžar: »Centri za socialno delo bodo v naših postopkih še vedno imeli svojo vlogo, predvsem je večji poudarek na svetovanju in pomoči. Družinski zakonik namreč uvaja obvezno predhodno svetovanje v vseh postopkih zakonske razveze, poleg tega bo svetovalni razgovor obvezen tudi v vseh primerih, ko je treba hkrati odločati o dodelitvi, preživnini in stikih mladoletnih otrok, ki so rojeni v razhajajoči se zakonski zvezi. Namen je, če že ne premostiti težave zakoncev, da bi ostala skupaj, da postopek razveze poteka čim manj stresno in da se odloči o vprašanju otrok. CSD bo sodeloval v naših postopkih tudi kot predlagatelj predvsem ukrepov za zaščito otrok, še vedno bo izdeloval mnenja za vse sodne postopke v zvezi z otroki, če ne bo sam predlagatelj postopka, saj bo v tem primeru te vsebine predočil že v samem predlogu. V primeru namestitve v rejništvo, posvojitve in postavitve skrbnika bo CSD moral predlagati že konkretno osebo z obvezno obrazložitvijo, zakaj je ta oseba najprimernejša za otroka. Še vedno bo CSD izvrševal nujne fizične odvzeme hudo ogroženih otrok, navadno na klic policije, in poskrbel za njihovo namestitev. V naslednjih 12 urah bo moral sodišču predlagati izdajo začasne odredbe, sodišče pa bo potem moralo v 24 urah odločiti, ali je bil odvzem utemeljen.«

O katerih zadevah bo sodišče največ odločalo?

Roblek: »Največ zadev lahko še vedno pričakujemo na področju stikov in preživnin, veliko pa bo tudi zadev iz skrbništva in rejništva. Naj takoj opozorim, da ima že zdaj CSD težavo najti ustrezne rejnike in še bolj skrbnike. Skrbnik naj bi bil namreč oseba, ki naj bi namesto otroka oblikovala voljo v vseh pravnih poslih in sodnih postopkih. Velikokrat imamo namreč težave, kar bo zdaj še bolj poudarjeno, ko postavi CSD skrbnika, ki je z otrokom v sorodu, da pride v zapuščinskem postopku do nasprotja interesov in ta oseba ne more biti skrbnik otroka, ampak mora sodišče postaviti kolizijskega skrbnika. Včasih tak skrbnik opravi že kakšen pravni posel, ki je zato spodbojen, kar pomeni novo tožbo, novo pravdo, to pa že zdaj omeji in zelo upočasni delo sodišč. Če ne bomo našli prave osebe za skrbnika, potem bo sodni spis ostal odprt in pravni posel, tudi če bo nujen, ne bo mogel biti veljavno sklenjen.«

Kako ste se kadrovsko pripravili na večji pripad zadev in kolikšen ta sploh bo?

Roblek: »V zadnjih treh letih je naše sodišče obravnavalo od 400 do 460 zadev letno, pripad je pri tem naraščal. Največ smo odločali o stikih med starši in otroki ter o preživninah. Vrhovno sodišče je ocenilo, da bo v sodni sistem prišlo iz naslova Družinskega zakonika 690 zadev letno, po informacijah na terenu smo ugotovili, da bi ta številka utegnila biti vsaj podvojena, kar pomeni 1300 zadev letno. Če se bo uresničil slednji scenarij, potem bomo imeli zelo veliko težav z obvladovanjem pripada. Že zdaj se je naš civilni oddelek razdelil na sodnice, ki rešujejo samo redne pravdne zadeve, in štiri sodnice, ki obravnavamo samo družinske zadeve, ob tem da moramo dokončati že začete pravdne zadeve. Računamo, da bomo štiri sodnice ob obvladljivem pripadu zadoščale, seveda ob dejstvu, da nam na podlagi razreza vrhovnega sodišča pripada dodaten sodnik, na katerega pa še čakamo.«

Kejžar: »Vsak mesec, ko nimamo petega sodnika, lahko nastane sodni zaostanek, kar bi bilo škoda, saj jih zdaj na družinskem področju ni veliko, razen v nekaterih zapletenih zadevah, ko je treba postaviti tudi sodnega izvedenca. Naj tu poudarim velik problem pomanjkanja sodnih izvedencev kliničnih psihologov, na kar v sodstvu opozarjamo že zelo dolgo.«

Kakšen je sicer povprečni čas reševanja družinskih zadev na kranjskem okrožnem sodišču?

Roblek: »Kjer ni bilo treba angažirati izvedenca, je bil lani povprečen čas reševanja od enega do treh mesecev, v zadevah, ko je bil potreben izvedenec, pa se je ta v zadnjem letu podaljšal na najmanj leto dni, kar se zdaj zna še podaljšati, saj zlasti o rejništvu, posvojitvah, kjer gre za oster poseg v pravice, ne bo mogoče odločiti brez izvedenca. Od sedemnajstih izvedencev klinične psihologije, kolikor jih je v evidenci ministrstva za pravosodje, pa je trenutno samo deset takih, ki še jemljejo družinske spise, ostali so nam že sporočili, da zaradi preobremenjenosti več kot leto dni ne bodo jemali novih zadev. To je zelo alarmanten podatek, zato apeliramo na vse deležnike, da je treba čim prej ukrepati.«

Na katere težave še opozarjate sodniki?

Roblek: »Težave so tudi glede sodnih izvršiteljev, s katerimi bodo sodišča odslej izvajala npr. odvzeme ali nekatere primere stikov. Ti niso imeli nobenega posebnega izobraževanja, čeprav gre za izjemno zapletene in čustveno nabite zadeve. Izvršitelji tudi nimajo organiziranega dežurstva, večina teh ukrepov pa se izvaja ravno izven njihovega delovnega časa. Tretja zadeva so zavodi, kamor naj bi sodišča po predlogu CSD tudi nameščala otroke. Ne samo da jih ni zadosti, tudi nimamo določenih programov. Forenzična psihiatrija v Mariboru na primer sploh nima posebnega oddelka, tam se otroci še vedno nahajajo skupaj z odraslimi, kar je seveda neprimerno po vseh strokovnih kriterijih. Sodniki si želimo vedeti, ali so še v katerem drugem zavodu podobne razmere, želimo vedeti, kam pošiljamo otroke, da resnično dobijo ustrezno pomoč, zaradi česar jih bomo sodniki sploh nameščali v neki zavod. To je problem, na katerega smo sodniki dolžni opozoriti že sedaj, da ne bomo kasneje poslušali kritike, da smo otroke brezsrčno nameščali nekam, kjer zanje ni primerno. Tu je še problem brezplačnih programov, na katere lahko sodišče napoti starše, da bi izboljšali medsebojno komunikacijo in pridobili veščine, kako boljše ravnati z otroki. Na žalost ugotavljamo, da pri nas takšnih programov nimamo. To ima lahko tudi zelo hude posledice, saj je recimo ukrep rejništva omejen na tri leta, kasneje pa naj bi šel otrok v posvojitev, če se razmere v primarni družini ne bi izboljšale.«

Občutek imam, da obstaja še kar precej neznank, kako bo nov družinski zakonik zaživel v praksi. Se motim?

Roblek: »Kljub dveletnemu prehodnemu obdobju ugotavljamo, da je bil zakonodajalec zelo hiter pri sprejemanju zakona, ampak kot mnoga zakonska besedila, je tudi družinski zakonik imel na koncu dostavek, da ne bo prinesel nobenih finančnih posledic. Če jih ne vidimo, jih res ni prinesel. Ampak ne vidimo jih samo v nujni kadrovski okrepitvi sodišč, tu so še vsi zavodi, ki jih je treba urediti, in druge podporne službe, ki bodo morale biti okrepljene, da bo ta zakon lahko v celoti zaživel. Da se družinski zakonik sploh lahko uporablja, je bilo treba sprejeti tudi zakon o nepravdnem postopku, kar se je zgodilo zelo pozno – šele sredi marca. Za prihodnjo spremembo zakona bi si resnično želeli, da se sprejme zadosti zgodaj, ne zaradi samih sodnikov, ampak predvsem zaradi ljudi, da bodo vedeli, po kakšnem postopku bodo obravnavani.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 14°

delno oblačno
vlažnost: 63 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

1/17

nedelja

6/13

ponedeljek

4/10

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

GLEDALIŠČE / Bohinjska Bela, 17. marec 2024

Muzikal Kekec

OBVESTILA / Koroška Bela, 17. marec 2024

Križev pot na Ajdno

GLEDALIŠČE / Breznica, 17. marec 2024

Čarodej Jan

GLASBA / Predoslje, Stražišče, 17. marec 2024

Spustite me pod kovter, gospa Markham

OBVESTILA / Šenčur, Preddvor, 18. marec 2024

Umovadba, muzicirajmo skupaj, tombola

OBVESTILA / Šenčur, Preddvor, 19. marec 2024

Umovadba, muzicirajmo skupaj, tombola

IZLETI / Cerklje, 19. marec 2024

Planinski izlet DU Cerklje

PRIREDITVE / Begunje, 20. marec 2024

Vaje za ohranjanje gibalne sposobnosti

 

 
 

 

 
 
 

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 11:09, 12. marec

Pri evtanaziji ne rabiš zdravnika. Medicinska sestra je dovolj.

Dražja pomoč na domu / 15:29, 8. marec

Pozdravljeni, članek nič ne omenja, za koliko se je z novimi cenami oskrbovalkam (in oskrbovalcem seveda) bolj povrnila veljava njihovega dela, kot omenja g. župan.

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...

Komu naj gre parkirnina / 18:34, 3. marec

Ah ta denar! Zaradi njega se skregajo še tako dobri prijatelji.