Josip Slavec med slavo in rdečim terorjem

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 15. april 2019 / 10:58  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (194)

Podjetnik in gradbenik Josip Slavec, ki se je rodil v Tacnu 12. aprila 1901, je bil eden najpomembnejših slovenskih gradbenikov doslej. Kako zaveden Slovenec je bil, pove tudi to, da je leta 1923 svoj priimek Nachtigal poslovenil v Slavec.

Ko je leta 1926 ustanovil v Kranju Stavbno podjetje Josip Slavec za opravljanje in projektiranje vseh gradbenih del, je imel za seboj že nadvse uspešno prakso. Njegovo podjetje je v letih 1926 do 1929 gradilo in dozidavalo stanovanjske in turistične objekte na Gorenjskem (npr. Šport hotel na Pokljuki), predvsem pa v Kranju. Eden prvih velikih objektov podjetja je bil novi most čez Savinjo na železniški postaji Zidani Most. Zgrajen je bil v enem letu. Zaradi finančnih težav hotelirja in veleposestnika Ivana Kende, za katerega je Slavec gradil na Bledu, je moral poiskati denarno pomoč pri ženini materi in bratu. Tako so postali solastniki podjetja Robežnikovi. Konec leta 1931 se je podjetje preimenovalo v Gradbeno družbo Josip Slavec & Comp. Opravil je izpit za koncesijo stavbenika, da je lahko sam vodil najzahtevnejša gradbena dela. Podjetje se je uveljavilo v gradnji mostov in pregrad na banovinskih cestah (npr. na cesti Kranj–Jezersko). Leta 1934 je podjetje Slavec & Comp. dobilo naročilo za gradnjo treh večjih mostov: železobetonskega prek Kolpe pri Metliki in dveh večjih mostov na Hrvaškem. V letu 1937 je podjetje zgradilo v Kranju še vedno sloviti Gaštejski klanec. V letih 1937–1938 so gradili nov serpentinasti sektor od ruske kapelice do koče na Gozdu na cesti, ki je vodila od Kranjske Gore do državne meje na Vršiču. Ker so našli veliko posmrtnih ostankov ruskih vojnih ujetnikov, so ob kapelici postavili kostnico v obliki piramide. Podjetje je leta 1940 zgradilo tudi avtomobilsko cesto med Podvinom in Lescami, ki je imela tudi kolesarsko stezo. V tridesetih letih so gradili tudi razne vojaške objekte kot na primer vojašnico na Bohinjski Beli.

Med drugo svetovno vojno se je znašel pred težko odločitvijo, podobno kot več uspešnih slovenskih podjetnikov. Če bi podjetja zaprli, bi ostalo veliko delavcev z družinami brez dela na razpolago okupatorju. Za nemške okupatorje so morali graditi stanovanjske bloke, v okviru nemške organizacije Todt pa tudi Nemško cesto (Šentvid–Črnuče). Skupaj s podjetjem Josipa Dedka so gradili kranjske rove, to je protiletalsko zaklonišče pod starim delom mesta Kranj. Istočasno pa je z denarjem, gradbenim materialom, prehrano in razstrelivom ter zaposlovanjem aktivistov OF Slavec podpiral NOB. Jeseni leta 1944 je odšel v partizane. Deloval je v partizanskem gradbenem podjetju NOVGRAD. Septembra 1945 je njegovo podjetje prenehalo delovati, oktobra 1945 pa je postal član upravnega sveta Gradbene direkcije Slovenije (Gradis).

Josip Slavec je v času povojnega rdečega terorja tako kot veliko poslovnežev večino gradbenega inventarja in strojev »podaril« državnemu podjetju Gradis. Vseeno se je znašel na spisku vojnih dobičkarjev. Zato so mu leta 1948 nacionalizirali še vse, česar ni podaril državi. Z družino se je moral izseliti celo iz lastne hiše. Šele po treh letih se je lahko vrnil domov. Opravljal je lahko predvsem gradbeni nadzor pri večjih gradnjah v Kranju in okolici.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 8. 4. 1884 rodil klasični filolog, bibliofil, profesor in ravnatelj Ivan Škerl.

Dne 9. 4. 1537 je bil prvič omenjen ljubljanski generalni vikar Mertlic (Mertlitz) Lenart. Rodil se je v Kamniku. Bil je eden prvih pristašev Luthrove reformacije v Ljubljani.

Dne 9. 4. 1864 so kranjski deželnozborski poslanci razpravljali o poročni svobodi.

V Cerkljah na Gorenjskem se je 10. 4. 1824 rodil duhovnik, šolnik Janez Globočnik. V letih 1848–1861 je bil ravnatelj in katehet glavne šole v Kranju.