Znanosti dati več veljave

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Južna Gorenjska / ponedeljek, 8. april 2019 / 08:22  

V okviru 8. Jesenkovega popoldneva v Škofji Loki je svoja magistrska dela predstavilo osem nekdanjih študentov ljubljanske biotehniške fakultete, v nadaljevanju pa je Jesenkov nagrajenec za življenjsko delo prof. dr. Peter Dovč spregovoril o tem, kako se nas genetika dotakne.

kofja Loka – Jesenkove popoldneve v Škofji Loki pripravljajo z namenom promocije in popularizacije znanosti, tudi letos pa so na ta način povezali prof. dr. Frana Jesenka, njegov rojstni kraj Škofjo Loko in biotehniško fakulteto, ki vsako leto podeljuje Jesenkova priznanja za izjemne dosežke na področju biotehniških ved. Tudi širši javnosti tako želijo predstaviti pomen znanosti, pri čemer poseben poudarek namenijo področjem, ki jih razvija Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, to pa so tudi nekatera področja, na katerih je deloval škofjeloški rojak Fran Jesenko.

Zbrane je najprej nagovoril dekan biotehniške fakultete Emil Erjavec, ki je prepričan, da bi morali znanstvene izsledke v večji meri promovirati med ljudmi in tako znanosti dati še novo veljavo. »V Sloveniji smo navdušeni nad športniki, tudi nad glasbeniki, zelo slabo pa poznamo znanstvenike. Stoletnica ljubljanske univerze, ki jo praznujemo letos, je zato idealna priložnost, da univerzi namenimo večjo veljavo. Brez odličnih univerz ni razvoja ne družbe in ne gospodarstva.« Vzor na področju znanosti jim je po njegovih besedah lahko tudi škofjeloški rojak Fran Jesenko, priznani botanik in soustanovitelj Triglavskega narodnega parka. Praznovanje stoletnice univerze so začeli prav s podelitvijo Jesenkovih nagrad. Zgodovinski dolg do znamenitega rojaka so po besedah župana Tineta Radinje v Škofji Loki poravnali s postavitvijo njegovega doprsnega kipa v Aleji zaslužnih Ločanov. »Jesenko je bil pionir svojega časa, s svojimi dosežki na področju križanj žit je dosegel svetovno odmevne rezultate, doma pa smo bili nanj premalo ponosni.«

V nadaljevanju je Jesenkov nagrajenec za življenjsko delo prof. dr. Peter Dovč pripravil predavanje z naslovom 'Kako se nas genetika dotakne?'. Ob najavi njegovega predavanja je Emil Erjavec poudaril, da živimo v času, ko se stvari odvijajo tako hitro, da jim je težko slediti, zlasti hitre in obenem pomembne so spremembe na področju bioznanosti. Kot je v nadaljevanju pojasnil Peter Udovč, se nas genetika v vsakdanjem življenju dotakne na različne načine. »Ti dotiki so lahko prijetni in navdušujoči ali boleči in celo usodni.« Prijetno srečanje z genetiko imamo že pri zajtrku, saj bi bila hrana brez genetske variabilnosti manj pestra, pretresljivo srečanje z genetiko pa predstavljajo različne genetske okvare pri ljudeh. »Mogoče bi lahko dobili vtis, da gre za nekakšno ujetost v genetsko determiniranost, vendar je poznavanje genetskih mehanizmov in njihovo sprejemanje lahko tudi temelj za boljše medsebojne odnose, boljše razumevanje sveta okoli sebe in možnost za učinkovito blaženje najbolj bolečih posledic njihovega delovanja,« poudarja Udovč.