O življenju naprednih prednikov

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / sobota, 6. april 2019 / 19:31  

V krajih pod Homškim hribom so bili v obdobju med obema vojnama med bolj naprednimi pri nas, zato raziskovalcem tamkajšnje zgodovine ne manjka gradiva za razstave in knjige.

Člani Kulturnega društva Jože Gostič Homec, Društva Peter Naglič Šmarca, KS Homec - Nožice, KS Šmarca in Župnija Homec so nedavno pripravili drugo razstavo v nizu treh in jo pospremili z bogatim katalogom. Prvo razstavo so pripravili lani, tretja pa sledi prihodnje leto. Tokratna z naslovom Dobro vzgojena mladina, srečna domovina (ta misel je bila zapisana na fasadi tedanje nove homške šole, zgrajene leta 1938, in je še kako aktualna tudi danes) prikazuje življenje v krajih pod Homškim hribom v obdobju med letoma 1918 in 1941 in je bila na ogled v Plečnikovi vili na Homcu. Še bolj kot sami razstavni panoji je dragocen katalog, v katerem ne manjka bogatega, doslej še neobjavljenega slikovnega gradiva in najrazličnejših podatkov, ki pričajo o razvoju krajev iz današnjih kamniške in domžalske občine, ki sta jim skupni točki Homški hrib in reka Kamniška Bistrica.

Letošnjo razstavo so pripravili ob 90. obletnici ustanovitve PGD Homec in 80. obletnici izgradnje ljudske šole na Homcu, njena avtorja pa sta Borut Jenko, predsednik KD Jože Gostič Homec, in Matjaž Šporar, predsednik Društva Peter Naglič Šmarca, ki sta bogato gradivo zbrala in uredila ob pomoči strokovnega sodelavca dr. Janeza Marolta. Ta je na odprtju razstave poudaril, da so bili kraji domžalsko-kamniške regije v preteklosti zelo napredni in so bili med prvimi elektrificiranimi kraji tistega časa v Sloveniji. Leta 1908 so v Šmarci zgradili društveni dom, med prvo svetovno vojno so ženske društveni dom zgradile tudi na Homcu (možje so bili namreč na fronti). Naši predniki so bili zelo aktivni na številnih področjih – kulturnem, gospodarskem, družbenem … in vse to so avtorji nazorno predstavili na razstavi in opisali v knjigi.

»To obdobje je bilo zelo živahno na vseh nivojih tedanje družbe, izjemen pomen za gospodarstvo teh krajev sta imeli tudi Homška in Šmarska mlinščica, o čemer priča bogato arhivsko gradivo. Obe mlinščici sta bili speljani na desnem bregu Kamniške Bistrice in obe sta omogočali obratovanje vodnih naprav skozi vse leto; danes je ohranjena le še Homška mlinščica, Šmarska je namreč odtekla in je v naravi ni več. Dodano vrednost razstavnemu katalogu zagotovo daje fotografska zapuščina Petra Nagliča iz Šmarce. Letos obeležujemo tudi šestdeset let njegove smrti. Peter Naglič je avtor večine fotografij na razstavi in v katalogu, ki so javnosti tako prikazane premierno in najbolj pristno pričajo o tedanjem času in dogajanju v njem,« je na odprtju razstave med drugim povedal Matjaž Šporar.

Razstavo je s svojimi besedami predstavil tudi Borut Jenko in tako v ospredje postavil bogato kulturno dogajanje teh krajev z gledališkimi igrami (v letih 1918–1941 so homški igralci uprizorili kar 75 različnih iger), gasilsko dejavnost, šolstvo, počitniške kolonije, naravne nesreče, bogato cerkveno življenje v takratni homški župniji ter številne prizore iz vsakdanjega življenja takratnih krajanov vasi od Duplice do Preserij pri Radomljah.

»Kultura naroda je vidna tudi v odnosu do njegovih korenin, do ustvarjalnih dosežkov prednikov. Ves trud, ki je bil vložen v to razstavo in priloženi zbornik, ima predvsem namen, da se med generacijami, ki prihajajo, vzbudi čut za refleksijo, da se ne pozabi, da je znanje, ki se pridobiva v šoli in naprej, delo mnogih generacij. To je bogata dediščina, ki se je je treba zavedati in spoštovati, prav ta pogled v preteklost pa naj tudi nas obogati s spoznanjem, da bomo znanje in modrosti znali zvesto prenesti na mlade generacije, ki prihajajo za nami,« sta še poudarila avtorja.