Ključna so dobra semena

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 1. april 2019 / 21:06  

Na Zgornjem Gorenjskem je zaživel projekt Semenjalnice, katerega cilj je vzpostavitev pridelave ekoloških semen in ohranitev biotske raznovrstnosti. Projekt vseh sedmih zgornjegorenjskih občin je pridobil tudi evropska sredstva in bi lahko služil kot vzorčni projekt za povečanje samooskrbe Slovenije.

Lesce – V Čebelarskem razvojno-izobraževalnem centru Gorenjske v Lescah je Razvojna agencija zgornje Gorenjske (RAGOR) že jeseni začela s projektom Semenjalnice, katerega cilj je vzpostavitev pridelave ekoloških semeni in ohranitev biotske raznovrstnosti na Zgornjem Gorenjskem. Pobudo zanj je dala domačinka Irena Moro, sicer lastnica družbe za trgovanje z zlatom in direktorica Inštituta za ekološke raziskave in trajnostni razvoj Ekosemena. Prepričana je namreč, da so prav dobra semena ključna za pridelavo zdrave hrane. »Ekološka semena so novodobno zlato. Z naložbo v ekološko vzgojena semena si bomo pridelali lokalno, zdravo hrano in hkrati tudi lokalno pridelana semena. Ljudi želimo opozoriti, naj pri nakupu semen pazijo, da ne izberejo industrijsko obdelanih, ker so enostavno strupena«, je poudarila Irena Moro.

Kot je na predstavitvi opozoril nekdanji direktor RAGOR-ja, zdaj svetovalec pri projektu Stevo Ščavničar, je prehranska oskrba Slovenije trenutno odvisna od uvoza; kar predstavlja še večji problem pa je dejstvo, da je samooskrba s semeni v Sloveniji zgolj deset-odstotna. »Samooskrba je strateško vprašanje, ki ga sicer z našim projektom ne moremo rešiti, lahko pa opozorimo državo, da mora sprejeti strateške odločitve za našo prihodnost,« je dejal Ščavničar in poudaril tudi vprašanje kakovosti hrane. Ekološka pridelava hrane danes pomeni pridelavo s konvencionalnimi semeni pod nadzorovanimi ekološkimi pogoji. Vendar pa je prava ekološka pridelava le tista, ki temelji na ekoloških semenih, najbolje takih, ki so vzgojena na območju uporabe, saj so tako prilagojena tamkajšnjim razmeram, je pojasnil Ščavničar.

Prepričan je, da je projekt Semenjalnice pilotni oziroma vzorčni projekt, v katerem bodo spoznali, katere so ovire do bolj množične pridelave ekoloških semen. »Ekološka pridelava je res dražja, nas pa nagradi z boljšo kakovostjo. Če pa izhajamo iz tega, da je hrana zdravilo, vidimo, da se večji vložek dolgoročno splača tako za posameznike kot tudi za državo,« je poudaril.

»Res si ne želimo, da bi kmetje in vrtičkarji posegali po semenih, obdelanih s pesticidi, saj želimo ohraniti zdravo okolje in biotsko pestrost ter prispevati k trajnostnemu razvoju,« je poudarila strokovna vodja projekta Semenjalnice dr. Maja Kolar. Prva, brezplačna semena bodo v Semenjalnici predvidoma na voljo konec tega leta.

Sicer pa bodo v okviru projekta vzpostavili laboratorij, v katerem bodo testirali kakovost semen, in mrežo vsaj desetih kooperantov, torej kmetov, ki bodo pridelovali ekološka semena. Sprva se bodo osredotočili na stročnice, in sicer na grah ter fižol, ki sta že zgodovinsko povezana z območjem Gorenjske. Hkrati si želijo uvedbe pridelkov iz ekoloških semen v vsaj dva gostinska obrata, za začetek z domačo fižolovo juho kot lokalno ponudbo, ki bo zanimiva tako za domačine kot za turiste. Veliko pozornost, je še poudarila Kolarjeva, bodo v projektu namenili izobraževanju, zaradi česar se posebej aktivno povezujejo s Srednjo gostinsko in turistično šolo v Radovljici.

Projekt, vreden 118 tisoč evrov, vodi Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, ki je zanj pridobila 85-odstotno financiranje evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Evropsko financiranje projekta traja do konca leta 2020, vendar s tem Semenjalnice ne bo konec. Želijo si namreč, da bi delovala dolgoročno, kot samostojno podjetje.