Katrca in Mojcej na rajži

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / nedelja, 31. marec 2019 / 21:20  

Šegavi in spevni pesmi Pavleta Kernjaka Katrco in Mojcej je ponesel v svet na svojih turnejah po drugi vojni Slovenski oktet. Njun glasbeni oče je Pavle Kernjak, rojen v Št. llju na Dravi (Sankt Egyden) v letu 1899. Letos mineva štirideset let, odkar je njegovo glasbeno pero zastalo. Njegovo delo pa ostaja v železnem repertoarju zborovskih koncertov. Redek je zbor, naj bo moški, mešani ali ženski, ki nima v svojem sporedu kakšne Kernjakove pesmi.

Pavle Kernjak je bil samouk. Doma so mu kupili harmonij, ko je bil še majhen, sicer pa so mu namenili »žnidarski« poklic. Ni ga imel preveč rad, saj je bil po duši resnično nadarjen glasbenik, skladatelj, organist in zborovodja. Ko se je poročil z Amalijo Schaller, je na domačiji pri Filiju na Trebinjah postal kmet. Rodili so se mu trije sinovi in eden med njimi, skladatelj Miro Kernjak, nadaljuje očetovo pot.

Znana in priznana glasbena osebnost je Pavle Kernjak postal že med obema vojnama in je z zbori večkrat gostoval tako v Italiji kot v Jugoslaviji. Njegovih umetnih pesmi je več kot sto, in če ni našel tekstopisca, je besedilo napisal sam. V svoje pesmi ali priredbe ljudskih je ujel srčiko življenja koroških Slovencev. Dr. Pavle Zablatnik, duhovnik, znani kulturni delavec in etnolog na avstrijskem Koroškem, je zapisal: »Še ko nas več ne bo, bo njegova pesem s toplino melodije in harmonije topila ledene stene od človeka do človeka …«

Kernjakov rod je močan rod, saj je vnukov deda Pavleta kar dvajset, muzikalnost pa jim je prirojena.

Za življenja je Pavle Kernjak prejel kar nekaj priznanj, med njimi tudi najvišje namenjeno glasbeni ustvarjalnosti – Gallusovo plaketo.

Pretresljiva Rož, Podjuna, Zila, venec treh dolin, pa je zagotovo ena najlepših slovenskih domoljubnih pesmi.

Če se namenite potepati po avstrijskem Koroškem, ne spreglejte Kernjakovega doprsnega kipa v Goršetovi galeriji v Svečah.

Koroški žepki – kasnudeln

Za 4 osebe potrebujemo: za testo: 250 g bele moke, 1 jajce, pol žličke soli, 1 žlico olja; za nadev: 300 g krompirja, 100 g kock za cmoke ali na kocke narezanih starih žemelj, 100 ml mleka, pol šopka peteršilja, 2 žlici masla, 250 g skute, sol, poper, muškati orešek; za zabelo: 100 g masla, 1 šopek drobnjaka.

Krompir skuhamo v oblicah, ga odcedimo, olupimo, pretlačimo in ohladimo.

Kruhove kocke ali stare žemlje namočimo v 100 ml mlačnega mleka.

Za testo zmešamo moko, jajce, olje, pol žličke soli, dobro pregnetemo in testo oblikujemo v kroglo. Naj počiva najmanj pol ure.

Česen olupimo, ga sesekljamo, sesekljamo tudi peteršilj, segrejmo maslo in oboje narahlo prepražimo.

Kruhove kocke ali žemlje, krompir, česen, peteršilj in skuto zmešamo, solimo, popopramo in dodamo sveže nariban muškatni orešek.

Testo razvaljamo in izrežemo približno 40 krogov s premerom 8 cm. Na vsakega damo žličko nadeva in dobro stisnemo robove. Pristavimo velik lonec vode, solimo in vlagamo žepke v vrelo vodo, kjer se kuhajo 10 minut. Ko jih odcedimo, segrejemo maslo, ga prelijemo po žepkih in posujemo z nastriženim drobnjakom. Ponudimo s sočno solato.