Skrivnost koroških postnih prtov

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Izleti GG / četrtek, 28. marec 2019 / 11:08  

Pretekli teden sta bila izleta Gorenjskega glasa nekaj posebnega: na Koroškem smo spoznavali slovensko in tudi evropsko redkost, postne prte.

Ste že bili kdaj v cerkvi, v kateri je glavni oltar v postnem času pokrit z velikim, od stropa do tal visečim poslikanim prtom? Pri nas le redko najdemo tak primer, na Koroškem pa se je ta slovenska in tudi evropska posebnost ohranila do današnjih dni. Že v 11. in 12. stoletju so začeli v vzhodnem delu Alp in tudi ob Renu z rjuhami, poslikanimi s križi in z orodjem, s katerim so mučili Kristusa, zakrivati glavne in tudi stranske oltarje. Lepota Božjega se je s tem do velikega petka umaknila človeškemu pogledu in pozornost usmerila k pobožnosti, premišljevanju o sebi in svojih napakah, k spokornosti in molitvi. Nekdanje poslikane rjuhe so v naslednjih stoletjih po zaslugi duhovnikov, redovnic in ročnega dela veščih ljudi postajali prti s čudovitimi podobami oseb in zgodb iz Stare in Nove zaveze Svetega pisma. Koroško tradicijo postnih prtov nadaljujejo mlajši, sodobnejši primerki, vendar njihovo izročilo ostaja enako: Človek, poglej sočloveka, spoštuj ga in pomagaj mu, če je pomoči potreben.

Pretekli teden smo z izletniki Gorenjskega glasa kar dvakrat uživali v pogledih na to koroško posebnost. Najprej smo obiskali eno najstarejših cerkva na ozemlju, kjer živimo Slovenci, Gospo Sveto na istoimenskem polju nad Celovcem. V njej visi pred glavnim oltarjem velik prt s podobo trpečega, v cerkvi pa je tudi grob škofa Modesta, ki je med Karantanci širil krščansko vero. Ob cerkvi je sodoben Križev pot, ki ga je naredil koroški slovenski umetnik Karel Vouk. Mimo Vojvodskega prestola na ravnini pod cerkvijo, kjer je dobrih šeststo let nazaj zadnjič potekal del obreda ustoličevanja karantanskih knezov v slovenščini – knežji kamen je shranjen v deželni hiši v Celovcu –, smo potovanje nadaljevali do Krke ali Gurk po nemško. Cerkev na Krki krasi najstarejši in največji postni prt na Koroškem. Narejen je bil leta 1458 in obsega 81 kvadratnih metrov. Letos ga v celoti ni mogoče videti, saj mu dajejo restavratorji lepši videz. V bližnjem benediktinskem samostanu, ki ga je zgradila svetnica slovenskih korenin sveta Ema in je bil v njem tudi njen zadnji dom, ga je letos mogoče videti le četrtino s prizori iz Stare zaveze. Tretji, za mnoge najlepši postni prt pa visi v cerkvi v vasi Vovbre / Haimburg nad Velikovcem. Je drugi najstarejši prt, narejen leta 1504 s 36 svetopisemskimi slikami. Majhna župnija, ki jo upravlja črnopolti župnik Nwaohiri Ephraim iz Nigerije, vzorno skrbi za to svojo največjo dragocenost, ki je tudi del zgodovine slovenskega naroda.

Po kosilu pri Šteklu v Globasnici v Podjuni, gostilničarja Frida in Fric Hudl sta že naša prijatelja, čas za pozdrav popotnikov iz dežele Kranjske sta si vzela tudi globaški župnik Peter Sticker in v petek tudi slovenski župan Bernard Sadovnik, nas je čakala še Železna Kapla. V župnijski cerkvi visi sodoben postni prt, ki ga je narisal koroški slovenski umetnik Valentin Oman. Kapelški župnik Polde Zunder si je tudi tokrat vzel čas za nas in nam čudovito opisal izročilo njihovega postnega prta, na katerem iz teme vzhaja svetloba in je v središče postavljen človek.