Brez gledališča bi bila drug človek

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 27. marec 2019 / 10:14  

Tako je med drugim v letošnjo slovensko poslanico ob svetovnem dnevu gledališča zapisala igralka Maruša Majer, ki je pred mesecem in pol za svoje igralske dosežke prejela nagrado Prešernovega sklada.

Kranj – Mednarodni gledališki inštitut (ITI), ki deluje pod okriljem Unesca, je leta 1961 razglasil 27. marec za svetovni dan gledališča. Glavni namen inštituta, ki je bil kot mednarodna nevladna organizacija ustanovljen leta 1948 v Pragi, je bil spodbujanje mednarodne izmenjave podatkov in znanja, povezanega z gledališko umetnostjo, kar naj bi bila ena izmed mnogih strategij za utrjevanje miru med narodi sveta. Izmenjava dramskih vsebin med državami in mednarodna gostovanja gledaliških skupin naj bi namreč v občinstvu vzbudila globlje razumevanje tujih kultur in tako prispevala tudi k večji solidarnosti med pripadniki različnih kultur.

V Sloveniji svetovni dan gledališča med drugim zaznamujejo tudi z razglasitvijo dobitnikov stanovskih priznanj Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Tako kot že zadnjih nekaj let jih bodo podelili ob odprtju Tedna slovenske drame.

Za življenjsko delo letos nagrado prejmeta igralec Vladimir Jurc in kostumografinja Marija Vidau, ki sta vsak na svojem področju ustvarila bogata umetniška opusa. Igralsko nagrado »Duša Počkaj« za dveletno obdobje bosta letos prejela članica Mestnega gledališča ljubljanskega, igralka Mirjam Korbar, in Branko Završan, igralec Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Nagrado ZDUS »Marko Slodnjak« bo za dveletno obdobje prejela tudi lektorica Tatjana Stanič iz SNG Drama Ljubljana, ki sodeluje tudi z drugimi slovenskimi gledališči.

Osrednja točka obeleževanja vsakoletnega svetovnega dneva gledališč pa je mednarodna poslanica, ki jo v ta namen spiše izbrani gledališki ustvarjalec ali ustvarjalka. K mednarodni poslanici, ki se po svetu prebira na posebnih gledaliških dogodkih ali pred predstavami, smo pri nas dodali tudi nacionalno poslanico. V sredo bomo tako tudi z odra Prešernovega gledališča slišali dve poslanici, mednarodno je zapisal kubanski režiser, dramatik in profesor Carlos Celdran, slovensko pa ena naših najuspešnejših igralk mlajše generacije Maruša Majer. »Ne verjamem, da gledališče lahko spreminja svet. Ko življenje butne z vso svojo silovitostjo, ga prav nič ne more spremeniti. Verjamem pa, da bi bila brez njega popolnoma drug človek. Ker nisem srečala ničesar, kar bi bolj združevalo vse, kar sem in bom hotela biti, ničesar, zaradi česar bi postala bolj neizprosna do same sebe, do tebe, do tega, kar delam, delava, delamo, do sveta, v katerem živimo, pa tudi bolj mehka, bolj razumevajoča do vsega, kar je človek bil, je in bo. Ničesar, kar bi me bolj učilo, kaj pomeni biti zares skupaj,« je v svoji poslanici med drugim zapisala Majerjeva.

O univerzalnosti gledališča v svoji poslanici sporoča Kubanec Carlos Celdran: »Ko sem dojel, da je gledališče samo po sebi dežela, veliko območje, ki pokriva ves svet, se je v meni prebudila odločitev, ki je bila tudi spoznanje svobode: ni treba iti daleč ali se preseliti od tam, kjer si, ni treba bežati ali se premikati. Občinstvo je, kjerkoli si.«

Po podatkih Statističnega urada je v letu 2017 v 47 slovenskih gledališčih z operama različne gledališke predstave ustvarjalo nekaj več kot 1.200 zaposlenih oseb in 3.050 zunanjih sodelavcev. V kulturnih ustanovah so pripravili 4.290 dramskih in drugih gledaliških del, 2.010 lutkovnih predstav, 550 predstav sodobnega plesa, 322 predstav eksperimentalnega gledališča, 282 opernih in drugih glasbeno-scenskih del in 151 baletnih predstav. Samo novih dramskih in drugih gledaliških del je bilo 657 ... Statistika je spodbudna, in če gledališče ne more spreminjati sveta, zmore spreminjati vsaj nas. In to je to.