Varuhi gorske narave planince o zavarovanih gorskih rastlinah ozaveščajo tudi na vodenih pohodih. / Foto: Marta Bašelj

Planinsko cvetje varujejo tudi domačini

Planinska stroka v teh dneh opozarja na nedovoljeno plenjenje zaščitene velikonočnice na Boču in Clusijevega svišča na Lovrencu, a tudi na Gorenjskem imamo zaščitene gorske cvetlice, ki so ogrožene.

Na Gorenjskem v gorah od zgodnje pomladi do pozne jeseni cveti vrsta planinskih rož, a med zaščitenimi so tri še posebej znane in žal tudi ogrožene – Blagajev volčin, lepi čeveljc in narcise.

Na Gorenjskem v gorah od zgodnje pomladi do pozne jeseni cveti vrsta planinskih rož, a med zaščitenimi so tri še posebej znane in žal tudi ogrožene – Blagajev volčin, lepi čeveljc in narcise.

Zavarovan že od leta 1898

Blagajev volčin, rumena jožefica oz. nizki grmiček, ki zraste do višine trideset centimetrov in cveti od marca do maja, je ime dobil po grofu Blagaju in skupaj s planiko velja za prvo zaščiteno rastlino pri nas. Zavarovan je namreč že vse od leta 1898 in tako velja za simbol naših naravovarstvenih prizadevanj. Na Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Slovenije je uvrščen med ranljive vrste (V). Raste na več krajih v Polhograjskem hribovju, nad Vrhniko, na Kopitniku, na Kozjanskem, v dolini Kolpe in Trebuše … Zavarovan je tudi lepi čeveljc, ki velja za eno izmed najbolj občudovanih orhidej pri nas. S svojo rumeno barvo privablja žuželke, z obliko čeveljčka pa deluje kot past, kajti edina pot na prostost je pot skozi luknjico v medeni ustni, mimo brazde in prašnikov, pri tem pa se prenese cvetni prah, ki so ga prinesle žuželke s seboj. Naši najbolj znani rastišči lepega čeveljca sta Zelenica in Gozd - Martuljek. Čeprav na Golici in še marsikje drugod rastejo v velikem številu, so zavarovane tudi narcise. Narcise so trajnice s čebulico in vetrocvetke, kar pomeni, da za razmnoževanje potrebujejo veter. Golico so še po drugi svetovni vojni poraščale do vrha, danes pa so njihova nahajališča bistveno manjša. Ogrožajo jih sodobni način obdelovanja zemlje in kemična gnojila, ki vsebujejo kalij in fosfor. To je le nekaj zanimivosti o našem gorskem cvetju, ki jih med planince in širšo javnost vestno in vztrajno širijo varuhi gorske narave, vse z namenom ohranjanja naših gora in biotske pestrosti. Ena takšnih je že devet let tudi Marta Bašelj, načelnica odseka za varstvo gorske narave PD Škofja Loka in dolgoletna vodja tečajev za varuhe gorske narave. Med drugim smo jo povprašali, ali tudi na Gorenjskem potrebujemo gorsko stražo, da bomo obvarovali gorsko cvetje.

Planinci so precej ozaveščeni

»Na teh treh rastiščih, ki smo jih omenili, take straže nimamo. Imamo pa na vseh treh območjih nekaj domačinov, ki vsako leto ob času cvetenja večkrat obiščejo rastišča in malo pogledajo, kaj se dogaja. Včasih rastejo rože tudi malo s poti in jih obiskovalci sploh ne vidijo. Tako je z Blagajevim volčinom. Bolj je gotovo izpostavljen lepi čeveljc. Ob poteh, kjer je bolj viden, so ga že večkrat izkopali. Zato so se domačini v Gozdu - Martuljku organizirali in zelo pazijo na ljudi, ki se tam sprehajajo. To sva občutila tudi midva z možem, ko sva si ogledovala rastišče. Imela sva sicer spremstvo domačink, vendar se je kljub temu kmalu pripeljal eden izmed gorskih stražarjev in povprašal, kaj delamo tam. Glede narcis sem vprašala varuhinjo s tistega konca, ki mi je povedala, da se je stanje zelo izboljšalo, vendar se včasih še najde kdo, ki si zaželi trgati narcise,« nam je povedala Marta Bašelj in dodala, da se ji zdi ozaveščenost planincev v zvezi s tem na zelo visokem nivoju. »Mislim, da Blagajev volčin zaradi obiskovalcev ni več tako ogrožen, kot je bil včasih, ko so ga dodajali butaram za veliko noč, ga imeli za šopke za prodajo. Bolj je ogrožen njegov habitat predvsem zaradi sečnje gozdov,« opozori.

Varuhi in stražarji gorske narave se kljub temu vztrajno trudijo z ozaveščanjem ljudi, zato organizirajo pre­davanja na temo varovanja narave, pa tudi delavnice za otroke, pohode, kjer zavarovane rastline pokažejo v naravi. Pa še eno opozorilo. »Ugotavljamo, da posamezniki včasih zelo pretiravajo z nabiranjem zelišč za domačo lekarno. Naberimo samo toliko, kot mislimo, da bomo porabili čez zimo. Nabiramo v papirnate ali tekstilne vrečke, nikakor v polivinilaste. Nikoli ne poberemo čisto vseh rastlinic, kako pa naj se potem razmnožujejo, pustimo vsaj eno tretjino,« sklene Marta Bašelj in zaključi z mislijo: »Imejmo radi naravo, zavedati se moramo, da smo na tem planetu samo gostje, in to zelo kratek čas. Naredimo v tem času tudi kaj dobrega, ne mislimo, da smo mi gospodarji narave, ker to nismo. Spoštujmo jo in hvaležno sprejmimo darove, ki nam jih daje, in ne zahtevajmo preveč.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 21°

pretežno jasno
vlažnost: 60 %
veter: SV, hitrost: 11 km/h

6/28

nedelja

10/25

ponedeljek

10/15

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

OBVESTILA / Kranj, 14. april 2024

Srečanje invalidov MDI Kranj

OBVESTILA / Kranj, 14. april 2024

55 let invalidov MDI Kranj

DELAVNICE / Šenčur, Tupaliče, 16. april 2024

Muzicirajmo skupaj, kulinarična delavnica

IZLETI / Cerklje, 16. april 2024

Planinski izlet DU Cerklje

IZLETI / Kranj, 18. april 2024

Planinsko-pohodniški izlet na Jelenk

PRIREDITVE / Kranj, 18. april 2024

Navigacija ?GPS v gorah

 

 
 

 

 
 
 

Je bil gradbeni poseg na Veliki planini nezakonit / 09:01, 9. april

Skrajni čas je bil, da se je elektrificiralo tudi pastirsko naselje "Veliki stan", saj so inšpektorji neprestano kaznovali in grozili kmetom...

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 18:45, 7. april

Orehek je od Kranja oddaljen cca 2km. Kako bo vlak ustavil v Kranju, če bo na Orehku njegova hitrost 160km/h?
Zakaj ni v planu izgradnja ŽP na Orehku vsaj za lokalne vlake?

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 01:54, 7. april

Vrhunska pravljica.

Vsakega petega kršitelja so opozorili / 10:51, 4. april

Če nisi pripet, ti teži alarm v avtu. To je varnostno namenoma moteče, tako da se moraš pripeti.

Dela na Betinu predčasno končana / 06:58, 26. marec

Ko Noe dela barko. Gradbinci res nismo.

Gorenjska bolnišnica / 11:19, 25. marec

Bravo Dr. Aleksander Stepanović! Vsa čast za napisano! Edina logična lokacija je Kranj po vseh merilih.

Kranj diha z vojašnico / 08:48, 25. marec

Migranti s svojo rodnostjo ne bodo popravili rodnosti Slovenije, ampak naredili Slovenijo neslovensko in uničili naš narod in našo kulturo.K...