Ko kazen za prekršek pride iz tujine

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Avtomobilizem / nedelja, 17. marec 2019 / 10:39  

Kazni za prekrške, storjene v sosednjih državah, največkrat niso prevara, zato zahtevajo pozornost, pravijo strokovnjaki.

Kranj – Znanih je kar nekaj primerov voznikov, ki so tedne po obisku katere izmed sosednjih držav po pošti na domač naslov prejeli poziv k plačilu kazni za storjen cestnoprometni prekršek. Lani so predvsem odmevali takšni pozivi italijanskih agencij za izterjavo kazni, ki so imele v svojih podatkih navedene nenavadne elektronske naslove, kot denimo babyloweb.eu. Ravno zato – in ker poziv ni prišel neposredno od italijanske policije, temveč z naslovov zasebnih agencij – je marsikateri voznik pomislil, da gre za prevaro. A največkrat ni bilo tako.

Kot pojasnjujejo na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS), so bili ti pozivi verodostojni, saj je denimo v Italiji ustaljena praksa, da policija in mestna redarstva za izterjavo pooblastijo zunanje agencije. Kljub temu previdnost ni odveč. V primeru, da prejmemo takšno kazen, velja skrbno preveriti, ali podatki o kraju in času prekrška držijo, prav tako na AMZS priporočajo, da vozniki shranijo tudi potrdila o plačilu kazni.

Pogosti so tudi primeri, ko slovenski vozniki prejmejo dopis slovenskega odvetnika zaradi neplačila parkirnine na Hrvaškem. Največjo težavo navadno predstavljajo stroški izterjave, ki lahko nekajkrat presežejo vrednost same kazni, ki navadno znaša le nekaj evrov. Če ste kazen dolžni plačati, na AMZS svetujejo, da jo tudi plačate, a raje na račun upravljavca parkirišča, saj bo odvetnik najprej obračunal stroške in obresti ter šele nato glavnico. V skladu s slovensko odvetniško tarifo se namreč odvetniški stroški zaračunajo naročniku, plačilo teh stroškov pa vozniku lahko naloži le sodišče. Če pa upnik želi do poplačila priti prek slovenskega sodišča, ga čaka dolga pot, zato na AMZS svetujejo, da se z njim dogovorite za kompromisno rešitev.

Če prekršek storimo v kateri od državi članic Evropske unije, nam pristojni organi lahko izdajo evropski plačilni nalog, zoper katerega je možno sicer vložiti ugovor v tridesetih dneh. Organ, ki je izdal kazen, pa lahko odločanje o ugovoru prenese na redna civilna sodišča, ki ugovor obravnava v skladu z nacionalnim pravom države, kjer je bil prekršek storjen, ali pa se ugovor obravnava v skladu z evropskim postopkom v sporih majhne vrednosti. A kot opozarjajo na AMZS, oba postopka navadno povzročita dodatne stroške.