Za pravno ureditev evtanazije

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 11. marec 2019 / 22:10  

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost je objavilo pobudo za pravno ureditev evtanazije, pod katero se je podpisalo več kot sto slovenskih intelektualcev, javnih osebnosti in mnenjskih voditeljev z različnih področij delovanja, med njimi je tudi kar nekaj Gorenjcev.

Ljubljana, Kranj – Podpisnice in podpisniki pobude za pravno ureditev evtanazije pozivajo, da se javna razprava o pomoči pri dokončanju življenja, ki se je odprla ob nedavnih javnih klicih na pomoč, nadaljuje s soočanjem vseh stališč in etičnih pogledov in da v strpnem vzdušju privede do argumentirane odločitve o pravni ureditvi pomoči pri dokončanju življenja. Pozivajo tudi, da javna razprava o tem postane integralen del razprav o reformi javnega zdravstva po meri ljudi, da se v razpravo vključijo tudi parlamentarne stranke, spodbujevalci razprave pa postanejo organi, kot so republiška komisija za medicinsko etiko, zastopniki pacientovih pravic in varuh človekovih pravic. Podpisnice in podpisniki pobude so prepričani, da je dobra pravna ureditev pravice do pomoči pri dokončanju življenja ustreznejša od sedanje prepovedi takšne pomoči, saj, kot navajajo, je skladnejša z idealom varstva človekovega dostojanstva in uveljavitvijo načela spoštovanja osebne avtonomije, je smiselna dopolnitev Zakona o pacientovih pravicah, ki pacientu že daje odločilno besedo glede poteka njegovega zdravljenja. Navajajo tudi, da je tveganje zlorab takšne pravice do pomoči manjše od tveganja neznosnega in neustavljivega trpljenja in zlorab, ki lahko doletijo človeka brez te pravice. S pobudo pa ne nasprotujejo razvoju paliativne medicine, so še poudarili.

Dali so svoj glas pobudi

Podpisnice in podpisniki pobude pozivajo sodržavljanke in sodržavljane k temeljitemu razmisleku, kakšno pravno ureditev tega področja želijo zase in za svoje najdražje. Tiste, ki se strinjate, da je potrebna široka in pluralna javna razprava o pomoči pri dokončanju življenja in da potrebujemo pravno uveljavitev te pomoči, vabijo, da se ji pridružite s svojim podpisom na https://www.pravapeticija.com/pobuda_za_evtanazijo. Podpisniki pobude so tudi znani Gorenjci, med njimi Monika Ažman, Aleksander Doplihar, Viki Grošelj, Luka Jezeršek, Lučka Kajfež Bogataj, Jure Košir, Mojca Kumerdej, Miha Mazzini, Jože Mencinger, Jan Plestenjak, Aljoša Rebolj, Sandra Tušar, Milena Zupančič ... »Za javno podporo tej pobudi sem se odločil, ker verjamem, da se le s strpnim dialogom med različno mislečimi lahko smiselno in zakonsko ustrezno uredi to občutljivo področje. S tem pa se zagotovi pravica do dostojanstva in pomoči, da neozdravljivo bolni človek lahko prekine svoje trpljenje,« je povedal alpinist Viki Grošelj. Luka Jezeršek, vodja kuhinj Jezeršek, pritrjuje, da je o tej temi potrebna širša javna razprava, ki ji sledi tudi dogovor. »Ko je to vprašanje odprto v življenju posameznika, je odgovor težak oziroma človek ostane sam s tem vprašanjem. Starost je neizogibna, jo pa trenutna družba poriva na stran in tudi zato se takšna vprašanja odpirajo. Imamo dobre konkretne prakse v tujini in sem za to, da se pogleda njihovo delovanje.« Pisatelj Miha Mazzini je podporo pobudi utemeljil takole: »Ker sem osem let gledal svojo mamo, kako je ležala, ne da bi se zavedala sebe ali drugih. Menim, da bi vsak človek moral imeti možnost, da vnaprej pripravi scenarij zase v takem primeru.«

Takšno zavzetost bi raje usmerila v razvoj paliativne oskrbe

Urška Lunder, dr. med., spec. trans. med., pionirka uvajanja paliativne medicine v slovensko zdravstvo s Klinike Golnik ni med podpisnicami pobude, je pa v zvezi s to vsebino predstavila svoj pogled: »Razprava o evtanaziji je zelo zanimiva za medije, mnogo, mnogo bolj kot ozaveščanje o vsebinah paliativne oskrbe in njenih razvojnih problemih v naši mladi državi, ko se z izrednim trudom peščice strokovnjakov paliativno oskrbo približuje zdravstvenemu osebju in javnosti. Zelo pogoste izjave podpisnikov peticije, da so se za to odločili, ker bi želeli dostojanstveno umreti, jasno pokaže ali o izkušnjah s slabo zdravstveno oskrbo ob njihovih umirajočih bližnjih ali pa o enostavnih predpostavkah brez izkušenj, da je naravno umiranje brez dostojanstva in druge poti kot uboj ni. A paliativna oskrba lahko že zgodaj ob napredovani življenje ogrožajoči bolezni izrazito izboljša ne le kvaliteto življenja glede bolečin, težkega dihanja ali drugih simptomov, temveč tudi na psihološki, socialni in duhovni-eksistencialni ravni.« Lundrova bi si želela tak zagon zavzetosti in pripravljenosti, kot jo je deležna pobuda za pravno ureditev evtanazije, predvsem za razvoj paliativne oskrbe, ki je pri nas za zdaj na voljo le malo bolnikom in vključuje razvoj sočutja v družbi.

Odziv zdravniških organizacij

V Zdravniški zbornici Slovenije in Slovenskem zdravniškem društvu menijo, da je vzrok za ponovno odprtje vprašanja evtanazije v Sloveniji in drugod po svetu predvsem v nezadostnem poznavanju paliativnih metod zdravljenja, predvsem bolečine in depresije, ter v neenakih možnostih dostopa do paliativne oskrbe in tudi do psihosocialnih dobrin okolja, v katerem živimo. Poudarjajo, da evtanazija in zdravniška pomoč pri samomoru po ustavi in pravni zakonodaji v Sloveniji nista dovoljeni in je njuno izvajanje kaznivo dejanje. Tudi Odbor za bioetiko pri Svetu Evrope evtanazije ne podpira ter poziva vse članice k učinkoviti organizaciji paliativne oskrbe.

Dr. Zdenka Čebašek Travnik in prof. dr. Radko Komadina, predsednika Zdravniške zbornice Slovenije in Slovenskega zdravniškega društva, poudarjata, da mora o evtanaziji in zdravniški pomoči pri samomoru parlament sprejeti ustrezno zakonodajo: »Opozarjamo, da je v še ne tako davni preteklosti evtanazija že bila podvržena velikim zlorabam in neetičnim ravnanjem, zato je bila leta 1948 sprejeta deklaracija Svetovnega zdravniškega združenja v Ženevi, ki zdravniku prepoveduje sodelovanje pri evtanaziji in samomoru z zdravniško pomočjo,« sta pojasnila. Stališče obeh zdravniških organizacij je, da zdravniki ne bodo dovolili, da jih kdorkoli sili v ta dejanja. Se pa zavedajo, kako pomembna in občutljiva je tema, ki se nanaša na umiranje, zato je evtanazija pogosto predmet razmišljanj in razprav.