Bujno domišljijo strnil v knjigo

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Arhiv člankov / sreda, 6. marec 2019 / 13:29  

Andrej Rezar je druščino kamniških alpinistov in gorskih reševalcev, v kateri je aktiven, nedavno presenetil z izdajo knjige. Čeprav ni nikdar prej pisal, se je lotil romana – zgodovinsko-fantazijske zgodbe, ki je med bralci naletela na lep odziv.

Andrej Rezar, alpinist in gorski reševalec, doma iz Preske pri Medvodah, ki je deset let živel tudi v Kamniku, zdaj pa domuje v Ljubljani in kot farmacevt dela v domžalski lekarni, je bil javnosti najbolj znan po svojih plezalskih podvigih in delovanju med gorskimi reševalci, lani pa je uresničil svojo otroško željo in napisal knjigo. Prvencu je dal naslov Vonj zatona – Boj proti Kozorogovi bratovščini in ga pred dnevi predstavil bralcem v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik.

»Res nikdar prej nisem pisal, čeprav od nekdaj rad berem, niti se nisem kaj dosti ukvarjal z umetnostjo ali zgodovino, a želja po pisanju je nekako v meni tlela dolgo časa, domišljija mi nenehno polni misli in zgodba se mi je kar hitro spletla v glavi. Ker se mi je zdela res dobra in izvirna, sem se lotil pisanja, vse to pa mi je vzelo več let, saj sem tudi sam spoznal, da je pisanje garaško delo,« je povedal Andrej Rezar in priznal, da je zelo aktivno pisal zadnje leto in pol in pri tem branje knjig odmaknil nekoliko na stran, saj je želel razviti svoj slog pisanja. Prav tako se je v tem času oddaljil od plezanja, saj ob službi časa za vse preprosto ni bilo. Sam pravi, da je knjiga nekaj res posebnega in da se žanra ne da opisati z eno oznako. Gre za zgodovinsko-futuristično kriminalko oz. triler, v katerem je združil svoje poznavanje gora, izkušnje s sodišči in znanje farmacije ter številna druga zanimanja, ki mu polnijo domišljijo. »Te mi res ne manjka. Pravzaprav sem prepričan, da domišljijski svet vsak od nas nosi v sebi, ne glede na izobrazbo in poklic, razlikujemo se le v tem, koliko smo tej domišljiji pripravljeni dati prosto pot,« pravi in poudarja, da je knjiga tudi precej duhovna, a vseeno ne filozofska, čeprav nosi močno sporočilo. »Želel sem si, da bi knjiga bralcu dala misliti. Preko zanimive zgodbe sem želel opozoriti na to, da potrebujemo nov družbeni red in nov sistem vrednot, nekaj, kar bo temeljilo na skupnosti, ne posamezniku in kovanju dobička,« namigne pri predstavitvi knjige, ki jo je večinoma pisal doma, pa tudi v domžalski knjižnici.

Dogajanje romana je v pr­vem delu pomaknjeno daleč v preteklost, v čas, ko je živel Ötzi (mumija, stara pet tisoč let, ki so jo v gorah na meji med Italijo in Avstrijo odkrili leta 1991), v drugem delu pa nas popelje v sedanjost, v Slovenijo in italijanske Alpe. Avtor skozi celo knjigo vleče rdečo nit in išče vzroke, ki so današnji svet pripeljali do vrhunca zgrešenih vrednot. Zgodba se začne v idealnem svetu, v katerem se pojavi temna sila. To temno silo, ki je rdeča nit obeh zgodb, avtor poimenuje Kozorogova bratovščina in jo uporablja kot prispodobo za kapital. Nasprotna sila Kozorogovi bratovščini je sinergija, obe skupaj pa ustvarjata konflikt, ki je osrednji del zgodbe.

»Ko sem končal s pisanjem, sem bil zelo zadovoljen s svojim izdelkom. Zdaj vem, da bi izgubil del življenja, če knjige ne bi napisal, ne glede na to, kako bo ali ne bo sprejeta med bralci,« pravi o knjigi, ki jo je izdal v samozaložbi, in čeprav je pisanje zastavil kot trilogijo, ki jo bo nadaljeval in dokončal še z dvema deloma, ostaja zvest tudi goram. Te mu predstavljajo tako sprostitev kot adrenalin, zato bo še naprej ne le farmacevt in po novem pisatelj, ampak tudi alpinist in gorski reševalec.