Ivana Kobilca (1861–1926)

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 3. marec 2019 / 16:34  

»Pričujoča monografija je kompleksen kompendij, zbirka do zdaj dosegljivega vedenja o Ivani Kobilca. V slikovnem delu so s celostranskimi reprodukcijami nanizana vsa razstavljena dela, posebej dragocen pa je dokumentarni katalog s skoraj 370 evidentiranimi deli, šestimi skicirkami in številnimi pripravljalnimi fotografijami. Poleg razkritja novih umetnin, ki jih do zdaj nismo poznali ali so bile del našega spomina le po zaslugi črno-belih reprodukcij, smo razširili seznam razstav, literature o slikarki, ovrgli nekatere starejše trditve in popravili napačne življenjepisne podatke. Zdaj bolje vemo, kako je slikala, kakšne strategije je razvijala za pridobivanje naročnikov, dodatno smo osvetlili tudi slikarko zasebno. Vendar Kobilce nismo želeli predstaviti kakor 'ženske umetnice', saj velika dela ne razkrivajo posebej spola avtorja. Zaradi naravnanosti časa okrog leta 1900 je njen domnevni vzgib, da s podpisom na sliki prikrije svoj spol, razumljiv, saj ji je olajšal umetniško pot. Njen spol je vplival na potek njene kariere, za kakovost njenega dela pa ni bil odločilen. Poglobljena študija Jureta Mikuža njeno delo postavlja v evropski kontekst in s pomočjo osebnih pisem razkriva do zdaj slabo poznana ali popolnoma neznana dejstva iz Kobilčinega življenja, ki so odločilno vplivala na njeno ustvarjanje. Hvaležni smo mu, da je sprejel izziv in s svojo erudicijo slikarkin opus postavil na nove temelje. Jasneje sta orisani še dve obdobji njenega življenja, ki sta bili do zdaj najmanj oprijemljivi – sarajevska leta, ki jih predstavlja Mateja Maučec, ob Michelu Mohorju tudi soavtorica študije o Kobilčinem berlinskem času. Izjemno delo so opravile kolegice Nataša Ciber, dr. Alenka Simončič in dr. Sandra Bratuša. Uredile so dokumentarni del kataloga, zbrale podatke o umetninah, razstavah in literaturi, poglobile so se v skoraj šeststo dokumentov, zvečine pisem, in iz njih izluščile, kar je pomembno za slikarkino kariero …« (Str. 8)

Gornji odlomek je iz predgovora dr. Barbare Jaki, direktorice Narodne galerije. V njej je bila od 20. 6. 2018 do 10. 2. 2019 velika retrospektivna razstava naše največje slikarke. Kdor jo je zamudil, si jo pravzaprav še vedno lahko ogleda prav v tej monumentalni monografiji. V njej bo izvedel še veliko več. Tudi o slikarkinem razgibanem zasebnem življenju, zlasti v pariških letih, ko je nekaj časa živela v nenavadni bohemski in zelo erotizirani »komuni«. Ko se je iz evropskih metropol vračala na Kranjsko, je morala biti bolj zadržana …