Jakobova pot dobila preddvorsko vejo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Editors Choice / petek, 1. marec 2019 / 10:29  

Pred nekaj manj kot desetletjem je Društvo prijateljev poti svetega Jakoba odprlo prvo Jakobovo pot v Sloveniji. Osrednja je Šentjakobska pot od Obrežja prek Ljubljane do Trsta, gorenjska veja vodi od Ljubljane do Svetih Višarij, tretja je štajerska od madžarske meje proti osrednji Sloveniji. Letos je dr. Vladimir Žumer z Zgornje Bele markiral varianto Jakobove poti na Brezje čez Sv. Jakob nad Preddvorom.

Novosti na romarskih poteh, po katerih so že v preteklih stoletjih tudi Slovenci romali v Kompostelo v španski Galiciji, na grob svetega Jakoba, bodo zagotovo namenili pozornost tudi na jutrišnjem pogovornem večeru v Preddvoru, kjer bo voditeljica Ivka Sodnik gostila Mirana Zadnikarja in dr. Vladimirja Žumra. Prekaljena romarja sta se pred leti skupaj podala peš v Rim, kjer ju je sprejel slovenski kardinal dr. Franc Rode. Na povabilo takratnega župana Mirana Zadnikarja je Rode junija 2017 prišel maševat na Sv. Jakob nad Preddvorom in tam podprl idejo o preddvorski varianti Jakobove poti, ki je tako dobila simbolični blagoslov. Uradno odprtje 46 kilometrov dolgega preddvorskega odseka pa bo letos poleti, na dan svetega Jakoba.

Pred kratim smo se pri cerkvici sv. Jakoba v Hrašah pri Vodicah, kjer je začetek preddvorske variante Jakobove poti, srečali z zakoncema Metodijem in Marjeto Rigler, ki vodita Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji, zakoncema Vladimirjem in Francesko Žumer, pobudnikoma preddvorske variante te romarske poti, Marjanom Malijem, predsednikom Turističnega društva Smlednik (z ženo sta tudi pohodnika po slovenski Jakobovi poti), in Joži Kumer, ki z možem skrbi za cerkvico v Hrašah. »Sva prva sodobna romarja, ki sva se leta 1999 prvič podala na romanje po Jakobovi poti v Kompostelo. Tam sva bila enaindvajsetkrat, enkrat peš, večkrat pa z avtobusom, tudi s kolesom. Z željo po oživitvi tradicije slovenskih srednjeveških romanj in potovanj, ki vodijo v Kompostelo, smo leta 2000 ustanovili društvo, v naslednjih letih pa raziskovali poti, po katerih so romali naši predniki,« sta začetke Jakobove poti v Sloveniji pojasnila zakonca Rigler. Kot je bila Evropa prepredena s potmi, ki so vodile v Kompostelo, se je tudi prek našega ozemlja zarisalo več »stezic, ki so včasih bile« in so pod tem naslovom opisane tudi v vodnikih po treh vejah slovenske Jakobove poti.

Franceska in Vladimir Žumer sta bila prvič v Komposteli leta 2008 in sta odtlej prehodila že več etap. Da bi kazalo v slovensko Jakobovo pot vključiti tudi Sv. Jakob nad Preddvorom, se je domislila Franceska, ki ji je to najljubša planinska pot, povezan pa je z njenimi prvimi koraki v življenju. »Ko sem stara 14 mesecev zbolela za oslovskim kašljem, me je hišna dekla Micka Krišelj v kmečkem nahrbtniku nesla za dva tedna na sv. Jakob, ker za to bolezen ni bilo drugega zdravila kot menjava okolja. Takrat še nisem hodila. Ko sva enkrat sedeli pred cerkvijo na soncu, pa sem vstala in naredila prve korake ob obzidju cerkve. Šele sedaj se zavedam svojih prvih simboličnih korakov v življenju,« je povedala Franceska, ki ji z leti ta dogodek pomeni vse več in je vesela, da je Sv. Jakob nad Preddvorom našel mesto na zemljevidu romarskih poti.

»Varianta Jakobove poti se začne pri cerkvi sv. Jakoba v Hrašah pri Vodicah, kjer se odcepi od prekmursko-štajerske veje slovenske Jakobove poti, ki je speljana tod mimo od Prekmurja preko Štajerske v Ljubljano. Iz otroških let se spominjam, da so mimo naše hiše v Voklem hodili romarji peš na Brezje,« pove Vladimir Žumer. Pot iz Hraš vodi skozi t. i. vodiško gmajno mimo Voklega in Šenčurja čez Srednjo vas, Luže, Olševek in Tupaliče do Preddvora, kjer se od gradu Turn vzpne na Sv. Jakob, od tam pa spet v Preddvor mimo jezera Črnava v Mače, skozi Bašelj, Trstenik, Goriče, Golnik, Senično, Udin boršt, Sebenje, Križe, Retnje in Kovor na Brezje. »Prva etapa vodi iz Hraš k cerkvi sv. Jakoba nad Preddvorom in se od tod nato v drugi etapi pri cerkvi Marije Pomagaj na Brezjah priključi izvirni gorenjski veji Jakobove poti, ki gre iz Ljubljane preko Škofje Loke do Brezij in naprej na Višarje. Prva etapa je dolga 20, druga 26 kilometrov, pot je mogoče prehoditi v dveh dneh, na njej pa si lahko ogledamo več župnijskih in vaških cerkva in krajevnih znamenitosti, na poti so tudi gostinski lokali in možnosti prenočitve. Označena je s standardnimi smernimi tablami, ki jih je pripravilo Društvo prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji, na skoraj vsakih dvesto metrov jo označujejo standardne rumene puščice in nalepke školjk. Pisna soglasja za potek in označitev poti so lani dale občine Vodice, Šenčur, Preddvor, Kranj in Tržič in vse pokazale veliko naklonjenost za vzpostavitev poti.« Na prvem delu Jakobova pot sovpada s spominsko planinsko potjo Jakoba Aljaža Od doma do doma, na Sv. Jakob nad Preddvorom po markirani planinski poti, pri Kovorju pa se priključi na Rožnovensko pot, ki vodi na Brezje.

Sogovorniki ugotavljajo, da je romanje po slovenskih Jakobovih poteh pot v samega sebe, molitev in globoka duhovna izkušnja, hkrati pa priložnost za spoznavanje Slovenije, njene naravne in kulturne dediščine ter srečanja z ljudmi, česar na vožnjah z avtomobilom nikoli ne moreš doživeti na enako pristen način.