Izšla monografija o Mimi Malenšek

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 18. februar 2019 / 11:06  

V zbirki Znameniti Podbrežani je izšla monografija V vročem soncu vonj pelina, in sicer ob stoti obletnici rojstva Mimi Malenšek (1919–2012). V čast plodoviti pisateljici in prevajalki je monografijo izdalo KD Tabor Podbrezje, ravno s tem krajem in Podbrežani je bila Malenškova iskreno povezana.

Glavna avtorica monografije Alenka Puhar o Mimi Malenšek zapiše, da je »daleč čez vse imela rada romane in povesti. Pisala je tudi pesmi in igre, scenarije in dnevnike, pravzaprav je znala napisati kar koli, a najbolj od vsega so jo pritegovale zgodbe, ki so ji prišle na pot in jo vabile: Ne bi iz mene naredila romana?« Kot piše Puharjeva, listi monografije niso roman, čeprav se je mislim nanj težko izogniti, saj življenje Mimi Konič Malenšek vsebuje veliko za romane značilnih elementov. »Saj to po svoje velja za vse ljudi te težko preizkušane generacije, ki je morala prestati dve svetovni vojni in z njima tudi silovite družbene viharje. Marsikaj pa seže tudi čez robove splošnosti in je, navsezadnje, razberljivo iz mnogih knjižnih del, ki jih je ustvarila, čeprav je dosti raje pisala o drugih kot o sebi.«

Domačega kruha nikdar ne pozabiš

Mimi Malenšek se je rodila 8. februarja 1919 v Dobrli vasi na Koroškem, odraščala pa je v Podbrezjah pri očetu Francu. Na ta čas je imela lepe spomine. Po srednji šoli, ki jo je opravljala najprej v Tržiču in nato v Kranju malo pred drugo svetovno vojno, je delala pri časopisu Naša moč. Od konca vojne naprej se je posvečala večinoma pisateljevanju in v svojem dolgem ustvarjalnem obdobju prelila v besede svoja življenjska spoznanja in izkušnje. Malenškova je kasneje živela v Ljubljani, a so se s Podbrežani stkale tako tesne vezi, da je postala najprej častna članica KD Tabor Podbrezje, potem tudi častna občanka občine Naklo. Na njeno željo so jo pokopali v tem kraju, v oporoki pa je podbreški knjižnici zapustila svoj celotni pisateljski in prevajalski opus. Umrla je 13. aprila 2012 v Ljubljani, na njeno željo so jo pokopali ob očetu v grobu pri farni cerkvi sv. Jakoba v Podbrezjah. Leta 2013 so pred farno cerkvijo odkrili njen doprsni kip, vanj so vklesane njene besede: Domačega kruha nikdar ne pozabiš.

Prva je bila Pesem polja

Besede »v vročem soncu vonj pelina«, ki so postale naslov monografije, je Alenka Puhar vzela iz knjige Mimi Malenšek Kavatine za angela vremenarja. »Vonj divjega pelina nastopi čisto na koncu za zaključni akord te knjige. Pisateljica je hotela z ostrim vonjem ponazoriti grenko, bridko nostalgijo. Vso noč je namreč presedela s svojim znancem iz mladosti, ki se je spovedoval o svojem nelahkem, razočaranj polnem življenju. Naslov za biografijo sem iskala po zalogi tega, kar sama imenujem zeleni jezik. Besede in podobe iz narave, rastlinskega in živalskega sveta, vremenskih in nebesnih pojavov. Pri Mimi Malenšek se najde bogata zaloga. Njena prva knjiga je bila Pesem polja, zadnja Ko dozori jerebika. Vmes pa – sonce je obstalo, labodi so zapeli, zlati čebelji roj je nabiral med. Poskusila je pogledati za temno stran meseca, začutila piš marčnega vetra, sedla je v roko pomladi,« je slikovito opisala Puharjeva, tudi osrednja govornica na nedavni predstavitvi ob izidu monografije v Kulturnem domu v Podbrezjah.

Štirideset del je izdala Malenškova, večinoma romane, zajetna dela. »In zdaj k rahlo izpisanim, komaj opaznim besedam na platnicah. Svetloba, vodovje, veter, drevesa, daljave, bližina, minevanje, vprašljivost, iskanje, ranljivost, slepilo, resničnost. To so besede, ki jih je pisateljica sama izbrala kot najbolj nepogrešljive, najljubše, najbolj zanjo značilne.« Puharjeva bi dodala še eno besedo, tradicija, saj je bila Malenškova prepričana o pomenu običajev, ki se podedujejo iz roda v rod.

Notranji občutek mi pravi, da je moja mami srečna

Monografija, darilo KD Tabor Podbrezje pisateljici, je v dobri polovici raziskovanje Alenke Puhar, ki se je posvetila njenemu življenju in delu. Monografijo je uredil Jožef Perne, ki se Malenškove spominja kot spoštovane gostje, iskrive sogovornice in modre učiteljice, ki je rada in pogosto obiskovala kulturne dogodke v Podbrezjah in je v svoji oporoki celoten pisateljski ter prevajalski opus zapustila podbreški kulturi. »Zdaj simbolno zopet prihaja nazaj in se vrača z monografijo.« Jožef Perne in njegova soproga Dragica (Daca) Perne, tudi predsednica KD Tabor Podbrezje, sta se iskreno zahvalila vsem, ki so prispevali besedila v knjigo, v kateri so fotografije s pisateljico Mimi Malenšek zamrznile čas in so jim besede obnje dale poseben zven in pomen. Avtorji krajših prispevkov so prijatelji, sorodniki, vaščani ... – Milan Debeljak, Marta Frantar, Niko Grafenauer, Berta Golob, Janez Janša, Meta Kušar, Nataša Kne Leben, Neža Maurer, Stane Mihelič, Dragica Perne, Jožef Perne, Tone Strlič, Mira Uršič Šparovec. Jezikovni pregled je opravil dr. Jože Gasperič, oblikovno jo je zasnovala Eva Remškar. »O naših znamenitih Podbrežanih govorimo zadnja leta in skoraj o vseh smo že izdali vsaj broširano izdajo. Po izdaji monografije o Ivani Kobilca leta 2016 je kar sama od sebe prišla ideja o monografiji o naši dragi pisateljici in prevajalki Mimi Malenšek,« je pojasnil Perne, ki si je kot urednik zastavil cilj, da k besedilom Alenke Puhar poudarijo tudi povezanost Mimi Malenšek s Podbrezjami in Podbrežani. Kajti ona domače vasi ni nikoli pozabila. »Notranji občutek mi pravi, da je to nekaj tako lepega, da je tudi moja mami srečna. Njena vroča želja je bila, da bi v Podbrezjah imela svoj večni počitek – in to smo ji izpolnili. Podbrežani so resnično tako srčni ljudje,« je svojo hvaležnost v besede položila Mili Malenšek Šlibar, hči Mimi Malenšek. Prireditev ob izidu monografije so polepšali mlada voditelja Sara Kidan in Peter Grašič ter otroški zborček PŠ Podbrezje.