Vse več verbalnega nasilja pacientov

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 18. februar 2019 / 20:56  

Zdravstveni dom (ZD) Tržič širijo z dejavnostmi, prostorsko pa so utesnjeni. Direktor Iztok Tomazin je poudaril nekaj aktualnih tem in pereč problem: vse večje verbalno nasilje pacientov.

Stavbo ZD Tržič so zgradili pred več kot šestdesetimi leti, visoki stroški so zato z vzdrževanjem, je opozoril direktor ZD Tržič Iztok Tomazin. Poteka energetska sanacija vzhodnega dela fasade, kjer je že zamakalo. »Sanacija je sicer neracionalna, vendar nujna.« Tomazin je vesel županove obljube o gradnji prizidka zahodnega trakta ZD, s katerim bo ZD pridobil čez tristo kvadratnih metrov površin za fizioterapijo, ki je dobro opremljena, a se duši v prostorski stiski; imajo npr. enega najsodobnejših fizioterapevtskih laserjev v državi, edinega takšnega na Gorenjskem. Dodatni prostori bodo namenjeni referenčnim in zobnim ambulantam ter zdravstveno-vzgojnemu centru. »Lastnica stavbe je Občina Tržič, mi jo imamo v brezplačnem najemu in skrbimo zanjo, z občino pa si delimo strošek investicijsko-vzdrževalnih del. Načrt za dozidavo je narejen, ureja se papirologija in konec tega ali začetek naslednjega leta upamo na začetek gradnje. Investicija je ocenjena na blizu milijon evrov, kar naj bi pretežno pokrila občina.«

Urgentnih prevozov okrog štiristo na leto

ZD Tržič od občine še pričakuje obljubljeno nakazilo polovice zneska za novo 175 tisoč evrov vredno urgentno reševalno vozilo, ki so ga kupili lani in ga že uporabljajo. Zdaj imajo na voljo štiri reševalna vozila, kar komaj zadostuje. Vse več je nenujnih prevozov, urgentnih z izvozom z opozorilnimi znaki pa okrog štiristo na leto, kar je za majhno občino veliko. Lani so kupili tudi novo vozilo za urgentnega zdravnika, ki ga je ob sodelovanju občine sofinanciralo ministrstvo.

Iztok Tomazin, tudi zdravnik družinske in urgentne medicine, je opozoril na preobremenjenost družinskih timov, o čemer v zadnjem času pogosto poročamo. V Tržiču nove paciente vpisuje dr. Talerjeva, ostali zdravniki izjemoma. Eno specializantko sicer imajo, težava pa je bližajoča se upokojitev več zdravnikov.

Kot pereč problem je poudaril vse večjo agresijo pacientov v ambulantah primarnega zdravstva, ki po njegovi oceni kljub aktualnim problemom še zelo dobro deluje, a ga skrbi, da ne bo več dolgo tako. »Vse več je verbalnega nasilja predvsem do medicinskih sester, kajti ljudje svoje frustracije zaradi nezadovoljstva z zdravstvenim sistemom v celoti rešujejo na primarnem nivoju, kjer smo najmanj krivi za to. To se dogaja dnevno, intenzivno se ukvarjamo s tem.«

Za okulista razpis, a ga ne dobijo

V preteklosti je bil ZD Tržič s specialisti eden najbolje »opremljenih« manjših zdravstvenih domov. Pa danes? Diabetologa še imajo, za okulista je razpis, a ga ne dobijo. Rentgenologinja dela pogodbeno; a koliko časa še? Specialistov manjka, dodatno delo pa raje opravljajo pri zasebnikih, ki jih lahko bolje plačajo, ugotavlja Tomazin. Zdravnika za medicino dela, prometa in športa si želijo, financirali bi ga skupaj z ZD Bled, celo kandidatko imajo, pa specializacija trenutno ni možna, zato so se pritožili na zdravniško zbornico in ministrstvo, podpira jih tudi občina. »Če bi zdravnika imeli, zaposlenim v tržiških kolektivih na te preglede več ne bi bilo treba hoditi v druge kraje.« Kot je še opozoril sogovornik, je Tržič ena redkih občin, kjer še ni zaživel sistem prvih posredovalcev, čeprav sta tako občina kot zdravstveni dom vse naredila za to, da bi. Mreža defibrilatorjev se namreč širi, zasluge pri tem ima tudi Rotary klub Tržič Naklo, zdravstveni dom pa dobro sodeluje tudi z Gorsko reševalno službo Tržič.