Delaven pisatelj in duhovit sogovornik / Foto: Tina Dokl

Največja nagrada so številni bralci

V slovenskih knjižnicah si bralci vsako leto izposodijo 35 tisoč knjig različnih žanrov, ki jih je napisal Ivan Sivec, kar ga uvršča med tri najbolj brane pisatelje pri nas. Maja bo dopolnil sedemdeset let, po pogovoru z njim na tokratni Glasovi preji v Sokolskem domu v Škofji Loki pa ga med občinstvom ni bilo, ki bi si upal podvomiti o tem, da bo številnim knjigam kakšen nov naslov ali dva dodal tudi v letošnjem letu.

Napisal je 150 knjig in več kot 2500 besedil za narodno-zabavno in zabavno glasbo, kar je skupaj kar okrog 1500 avtorskih pol. Ena avtorska pola ima približno 16 tipkanih strani, kar je skupaj okrog trideset tisoč znakov. Z nekaj množenja tako lahko v končni rezultat zapišemo 45 milijonov udarcev na tipkovnico. Nepredstavljivo, mar ne? Če le ne bi šlo za Ivana Sivca, ki velja za enega najbolj plodovitih slovenskih pisateljev vseh časov. A ne le da Sivec piše, ljudje ga tudi radi berejo, saj so njegove knjige med najpogosteje izposojenimi v slovenskih knjižnicah. Poleg njegove delovne ustvarjalnosti je bila razlog, da ga je Miha Naglič povabil na tokratno Glasovo prejo, še bližina njegovega okroglega življenjskega jubileja – maja bo praznoval sedemdeset let. Pisatelja, pesnika in publicista Ivana Sivca je Preja gostila drugič, saj sta z Nagličem ob podobnem času pred sedmimi leti v Muzeju Avsenik v Begunjah besedovala o fenomenu Avsenik. Tokrat je bila osrednja pozornost namenjena Ivanu Sivcu in njegovemu delu.

»Z Miho sva stara znanca po literaturi in po filozofski plati. Filozofirava, kako je bilo včasih lepo, zdaj pa ni več tako, a hkrati ugotavljava, da kljub temu tudi danes ni tako slabo,« v duhovitem tonu začne Ivan Sivec in doda, da je v lanskem letu po operaciji rakaste tvorbe na ledvici dobro okreval – tudi po zaslugi odličnih zdravnikov in prijaznega osebja na Kliničnem centru v Ljubljani. Označil jih je za male bogove; in ženo Sonjo, ki je doma skrbela zanj, za angela.

Delo je zadovoljstvo, če delaš, kar te veseli

O prvi knjigi je Naglič najprej vprašal sogovornika, ali se je še spominja. »Seveda, dober spomin imam po očetu. Oče je bil velik pripovedovalec in je vedno obvladoval veliko podatkov. Njegov zgled mi je dostikrat prišel prav, še posebno pri zgodovinskih romanih, kjer je pomembno najprej zbrati gradivo. Na primer, ko gre za pet zajetnih knjig o Celjskih grofih, sem sodeloval s strokovnjaki iz muzeja, vseskozi pa sem zbiral tudi različne informacije o temi. Seveda pa mora biti na začetku iskrica, preden se lotim raziskovanja.« Sivec se veliko se ukvarja s slovensko zgodovino, saj ne pristaja na to, da smo v preteklosti bili samo hlapci in dekle velikim narodom. »Ogromno nam podobnih narodov je izginilo, Slovenci pa smo še vedno tukaj. Malo se sicer pričkamo med seboj, a ob pomembnih stvareh združimo moči. Z zgodovinskimi knjigami želim prikazati, da smo velik narod.« Tri knjige je napisal o Karantaniji, štiri o Rimljanih in pet kot rečeno o Celjskih grofih in knezih. Od nekdaj ga je zanimala slovenska bit, kako smo Slovenci živeli, delali, se ljubili.

Delavnost mu je privzgojil oče. »Doma smo imeli kmetijo. Oče si je ob petih zjutraj na rame nadel motiko in odšel na njivo, kjer je ves dan okopaval. Ob devetih zvečer je prižvižgal domov z besedami: ''Veš, koliko sem danes naredil in kakšno veselje je to, ko ti nekaj uspe?'' Takrat me je naučil, da je delo zadovoljstvo, če seveda delaš tisto, kar te veseli. Kot vidite, mene zelo veseli pisanje,« je duhovit Ivan Sivec, ki tako kot oče vstaja ob petih, uro kasneje je v kabinetu in piše do opoldneva. Vmes najde čas za branje časopisa, po kosilu gre običajno na Sv. Primož nad Kamnikom, popoldne pa se vrne v kabinet. Da veliko časa pridobi, ker malo manj gleda televizijo. Po dnevniku običajno še dve uri piše, zvečer pa raje, kot da bi obsedel pri televizijski nadaljevanki, vzame v roke knjigo in bere. A kot pravi ima vsak seveda svoje škarje in platno glede tega, kako si bo uredil dan.

Rekorder med slovenskimi pisatelji

Ivan Sivec velja za rekorderja med slovenskimi pisatelji. Napisal je dvajset zgodovinskih romanov, 21 biografskih romanov, 17 del za družinsko branje, tu so še socialno-psihološki romani, pustolovski romani, knjige s športno tematiko, knjige za mlajše in najmlajše, knjige o glasbi, kmečke povesti in romani, spominska proza, humorne pripovedi in potopisi ... »Se motim, če zgodovinske romane označim za vašo »težko artilerijo«?« Sivec odgovarja: »Drži, saj je tudi največ dela z njimi. Slovenski pisatelji se redko lotevajo zgodovinskih romanov, ker preprosto nimajo časa za to, hkrati pa je res, da se pri nas od knjige ne da živeti, razen če gre za kuharske priročnike. Zgodovinske romane sem začel pisati po upokojitvi in lahko bi rekel, da so postali moj način življenja. Kamorkoli se z ženo zapeljeva, me pritegne zgodovina.«

Sivec je tudi avtor biografij mnogih znanih Slovencev, od Gregorčiča, Aškerca, in Prešerna do zgodbe o Avsenikih. Moti ga, da mnogi tako radi Franceta Prešerna označujejo za pijanca. Prav nasprotno, bil je zelo delaven in dobrotniškega duha. V knjigi Resnica o Prešernu, ki je izšla pred dobrim letom, je zapisal marsikaj o pesniku, česar doslej še nismo vedeli.

Ko je bilo govora o Prešernu, sta se dotaknila tudi v teh dneh aktualnih Prešernovih nagrad. Prav tokratni gost Glasove preje je že pred mnogimi leti za najvišjo slovensko kulturniško nagrado za njun prispevek k slovenski kulturi predlagal brata Avsenik, a je nikoli nista dobila. »Seveda bi jo morala dobiti,« je prepričan Sivec: »Avseniki so ustvarili več kot tisoč izvirnih skladb in so z njimi premikali svet, kar ni uspelo nobenemu slovenskemu glasbeniku. To je naš Richard Strauss, to so naši The Beatles.«

Na vprašanje, ali je že kdo njega predlagal za Prešernovo nagrado, Sivec pove, da ni prisoten v pravih krogih, kjer je govora o teh nagradah. »Prešernovo nagrado vedno znova dobivam s tem, da sem eden najbolj branih slovenskih pisateljev. Pred letom mi je pisal neki mož, da bo to zimo umrl, da bi rad prebral neko mojo knjigo. Poslal sem mu jo in ga hrabril, naj raje razmišlja o življenju kot o smrti. Pa je napisal nazaj, da sem tako debelo knjigo napisal, da vsaj še tri zime ne bo umrl,« pove Sivec, čigar knjige berejo tako mladi kot stari, in doda še eno anekdoto: »Neka 87-letna bralka iz Ajdovščine mi je pred leti pisala dolga pisma in v njih vedno vprašala, kaj sem počel tisti teden. Enkrat ji nazaj poročam, da sem tisti teden v Švici osvojil 4160 metrov visoko Jungfrau (Devico), ona pa mi je potem odpisala – Prejšnji teden ste osvojili švicarsko devico, s svojo zadnjo knjigo pa tudi mene, 87-letno devico.«

Ni več ansamblov, kot so bili nekoč

Po štirih Sivčevih knjigah so posneti celovečerni filmi oziroma televizijske nadaljevanke (Pozabljeni zaklad, Vlomilci delajo poleti, Zakleta bajta in Princ na belem konju). Kdaj bo na vrsti film po katerem njegovih zgodovinskih romanov, vpraša Naglič. »Pri nas žal manjka dobrih zgodb, mnogi pišejo bolje kot jaz, a bolj malo povedo. Jaz pa sem po duši in pisanju pripovedovalec. Poleg tega so zgodovinski filmi tudi zaradi kostumov in scene zelo dragi. Mogoče se bo kdo lotil kakšnega mojega romana, na primer o Veroniki Deseniški, Barbari Celjski … Mojih knjig, ki bi bile primerne, res ne manjka.

Na namig, kdaj bo napisal kaj na temo Škofje Loke, je dejal, da ga zelo vznemirja Tavčar, o katerem je zbral že precej gradiva. O njem tudi še ni napisanega biografskega romana, hkrati pa ga zanima tudi škofjeloško področje kot tako. »Še citre Mihe Dolžana nikjer ne zvenijo tako lepo kot v Poljanski dolini.«

V zaključku se je dotaknil tudi narodno-zabavne glasbe, nekdanje in aktualne. Za ansamble in posameznike je napisal več kot 2500 besedil. »Imamo na tisoče imenitnih muzikantov in tudi dobrih, šolanih glasbenikov, ampak imam občutek, da vsi zvenijo enako. Mladi fantje so sicer zelo samozavestni, pridejo k meni, češ pokažite nam besedila, mogoče bo kaj za naš ansambel. Jaz nikoli v kabinet nisem šel brez ideje. Veste, tudi pesem mora imeti dušo, sicer je prazna. Takih ansamblov, kot so bili nekoč, danes skorajda ni več. Deklicam v kratkih krilih tudi ne verjamem preveč,« razmišlja Sivec; da o tem govorijo tudi velike uspešnice Avsenikov, ki so tudi po petdesetih letih še velike, medtem ko današnje skladbe včasih slišiš dvakrat, trikrat, pa bi najraje zamenjal radijsko postajo. Zato po dveh knjigah Vsi najboljši muzikanti v tretjem nadaljevanju, v katerem bi opisoval aktualne ansamble, ne vidi pravega smisla. Kar pa še ne pomeni, da trenutno nima v mislih, v načrtu ali pa že v delu še kar nekaj knjig različnih žanrov. Ne dvomimo, da se bo iz kabineta v Mengšu, kjer živi že skoraj pol stoletja, iz njegovega računalnika tudi v prihodnjih letih še precej iskrilo. Za začetek smo oni dan v preddverju sokolskega doma nazdravili Sivčevi 151. knjigi.

Oddajte svoj komentar

Kranj 17°

pretežno jasno
vlažnost: 93 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

13/31

ponedeljek

16/32

torek

18/29

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

IZLETI / Kranj, 20. avgust 2019

Turistično-kopalni izlet v Izolo

PRIREDITVE / Kranj, 20. avgust 2019

Medgeneracijske prireditve

IZLETI / Kranj, 20. avgust 2019

Kolesarski izlet

IZLETI / Sebenje, Tržič, Kovor, 20. avgust 2019

Z rednim avtobusom in kolesi po doživetja narave, zgodovine in podeželja

FILM / Jesenice, 20. avgust 2019

Torkova kinoteka

IZLETI / Kranj, 22. avgust 2019

V sotesko Hvadnik

IZLETI / Kranj, 22. avgust 2019

Na Podgorski vrh

PRIREDITVE / Kranj, 22. avgust 2019

Medgeneracijske prireditve

 

 
 

 

 
 
 

Umrl je Ivan Oman, eden ključnih osamosvojiteljev Slovenije / 18:45, 18. avgust

Spoštovanje g.Omanu ! Počivajte v miru !

Ob kolesarski stezi protihrupna ograja / 18:40, 18. avgust

Tale nova protihrupna ograja in pa na Bledu obstoječa, pol metra povišana, skoraj vse narejeno, sedaj pa vse stoji že dva meseca. Ne vem, a ...

Lovci zavračajo očitke, da ne lovijo volka / 21:18, 17. avgust

Če bi bila naša politika sposobna do tega sploh nebi prišlo.

Gorenjski župani na dopustu / 21:15, 17. avgust

Zakaj naši politiki tako radi hodijo v Srbijo?
No nas je 1991 leta napadel? Srbska Vodka.

Nova civilna družba / 19:18, 17. avgust

V šali bi rekel:

grem stavit, da je Kavčič dal Nagliču za pir, da ta dela na GG reklamo zanj.

Vrednote moramo živeti / 19:14, 17. avgust

"V naši družbi velikokrat rečemo, da nimamo več vrednot. Ni res, vrednote so, samo premalo jih živimo."____________Bolj nesmiselnega stavka ...

Nova civilna družba / 20:00, 16. avgust

V Sloveniji ni enga, da ne bi bil koruptiven.
Zato pa smo tam kjer smo bli, oziroma bomo, tam kjer smo bli.