V vseh prostorih v jeseniškem domu starostnikov so nameščeni javljalniki požara. V sobah se ne sme kaditi, prižigati svečk ...

»To se lahko zgodi povsod«

Stare stavbe, v kakršnih deluje veliko bolnišnic in drugih socialnovarstvenih ustanov, je zelo težko opremiti z najsodobnejšimi sistemi požarne varnosti. Poleg tega z osebjem, ki ga imajo na voljo, težko zagotavljajo varnost osebam, ki so nevarne sebi in okolici.

Senzorji so zelo občutljivi in alarm se vključi zelo hitro, imajo tudi povezavo z gasilci, ki ob alarmu pridejo takoj, je povedala direktorica doma Mojca Pavšič. Tako se je nekoč zgodilo, da se je zažgala kava in so takoj pridrveli gasilci ...

Strokovnjak za požarno varnost Aleš Drnovšek iz Slovenskega združenja za požarno varstvo je glede požara v jeseniški bolnišnici dejal, da je takšne dogodke – ker je šlo za namerni požig – zelo težko preprečiti. »Osebje je uspešno evakuiralo večino oseb, tako ocenjujem, da je bilo osebje dobro poučeno in organizirano. Vprašanje pa je, koliko bi bilo žrtev, če bi se požar zgodil v nočnem času,« je dejal. Glede splošne požarne varnosti slovenskih bolnišnic in drugih socialnovarstvenih zavodov pa je ocenil, da je ta odvisna predvsem od starosti objektov. »Starejši objekti so – generalno rečeno – bolj požarno nevarni, ker nimajo izvedenih požarnih ločitev in sistemov aktivne požarne zaščite.« Kot je dodal, se vodstva bolnišnic zavedajo pomena požarne varnosti, vendar bi bili v stavbah potrebni večji gradbeni posegi, denimo gradnja dodatnih požarno varnih stopnišč, vgradnja požarnih sten in vrat, izvedba sistemov avtomatskega javljanja požara ali gašenja. Take investicije pa so povezane predvsem z velikim finančnim vložkom. In če bi v jeseniški bolnišnici v sobah imeli nameščene škropilnike? »Ali bi osebe preživele, je težko reči, saj večina oseb v primeru požara umre zaradi dima, ne zaradi ognja,« je odgovoril Drnovšek.

Jesenice – »Jesenice se lahko zgodijo povsod,« po požaru v jeseniški bolnišnici pravi direktor Psihiatrične bolnišnice Begunje Branko Brinšek. Večina stavb, v katerih delajo zdravstveni in socialnovarstveni zavodi, je starih in namestitev najsodobnejših protipožarnih sistemov bi bila zahtevna in tudi izredno draga. Poseben problem pa je tudi v tem, kako z omejenim kadrom zagotavljati skrb za bolnike, ki ogrožajo sebe in okolico ...

Namestitev škropilnikov prevelik zalogaj

V Psihiatrični bolnišnici Begunje imajo po Brinškovih besedah nameščene javljalnike požara, ki so povezani v centralni sistem. Imajo ročne gasilne aparate, skrbno nadzirajo evakuacijske poti. A bolnišnica deluje v nekdanji graščini Katzenstein, v tako stari stavbi bi bila namestitev škropilnikov prevelik finančni zalogaj. »V tako stari stavbi je težko doseči potreben nivo požarne varnosti. Največji paradoks pa je, da nam zakonodaja prepoveduje obračunavati amortizacijo na osrednjo stavbo, ker je to kulturni spomenik. Tako zmanjkuje sredstev še za redno vzdrževanje, kaj šele za namestitev škropilnikov, pravih požarnih vrat, negorljivih oblog in opreme ...« je poudaril direktor Brinšek. »Že nekaj časa se dogovarjamo z zavodom za kulturno dediščino, da bi naredili poseg v okolico, ki bi olajšal dostop gasilnim vozilom. Iščemo tudi tehnične rešitve za hitrejše alarmiranje med zaposlenimi,« je dodal.

Za požarno varnost v bolnišnici sicer skrbi zunanja služba Požarna zaščita Radovljica, notranja vzdrževalna služba pa izvaja redne preventivne preglede opreme in objektov.

V sobah se ne sme kaditi, prižigati svečk ...

Javljalnike požara imajo po vseh sobah in v ostalih prostorih nameščene v Domu upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice. Senzorji so zelo občutljivi in alarm se vključi zelo hitro, imajo tudi povezavo z gasilci, ki ob alarmu pridejo takoj, je povedala direktorica doma Mojca Pavšič. Tako se je nekoč zgodilo, da se je zažgala kava in so takoj pridrveli gasilci …

»Kljub temu pa je skrb za varnost stanovalcev naša stalna skrb, ves čas je treba biti previden, se o tem pogovarjati. Stanovalci vedo, da se v sobah ne sme kaditi, prav tako ni dovoljeno prižigati svečk, kot recimo v adventnih venčkih,« je dejala Pavšičeva. A kot je dodala, je dom kljub vsemu odprt in tudi obiskovalci lahko kaj prinesejo s seboj. »Zato je zelo pomembno ves čas govoriti o tem in tako stanovalce kot obiskovalce opozarjati na tveganja. Za nesrečo je včasih dovolj le trenutek nepazljivosti,« je dejala. Sicer pa ves čas sodelujejo tudi z varnostnim inženirjem, zaposleni imajo usposabljanja, pripravljajo pa tudi vaje evakuacije, eno načrtujejo prav letos. Je pa tudi jeseniški dom star že 79 let in tudi zato je težko zagotoviti najsodobnejše protipožarne standarde, kot bi bila denimo namestitev škropilnikov po vseh sobah, je še dodala Pavšičeva.

Skrb za bolnike, ki ogrožajo sebe in druge

Tako Brinšek kot Pavšičeva pa sta opozorila na še en problem: na zahtevnost skrbi za bolnike z demenco oziroma osebe, ki ogrožajo sebe in okolico. Kot je dejal Brinšek, jim v begunjski psihiatrični bolnišnici z osebjem, ki ga imajo na voljo, komaj uspe zagotavljati osnovno varnost. »Dodatne protokole sicer imamo izdelane, vendar na osnovi jeseniških izkušenj ugotavljamo, da nam ne dajejo dovolj varnosti,« je dejal. Tako se po njegovih besedah »Jesenice lahko zgodijo povsod. In manj kot bomo imeli nadzora (v smislu zagotavljanja svobode), manj bomo sposobni zagotavljati varnost.«

Tudi Mojca Pavšič je opozorila, da osebe z demenco potrebujejo posebno skrb in ravnanje. »Ko pridejo v drugo, neznano okolje, se težave zaradi demence pogosto poslabšajo in osebe se znajdejo v hudi stiski. Včasih se niti ne ve, da ima oseba demenco, tega včasih ne vedo niti svojci. Za nas v domu upokojencev je morda nekoliko lažje, ker se usposabljamo za delo z osebami z demenco, naše stanovalce, njihove navade in potrebe tudi bolje poznamo in lahko preprečimo določena tveganja. V drugih ustanovah pa je to za osebje lahko težje, ker se uporabniki hitro menjavajo in so v ospredju njihove druge potrebe.« Kot je dodala Pavšičeva, se moramo vsakič, ko se zgodi tragedija, vsi zavedati, da se to lahko zgodi kjerkoli in kadarkoli. »Sočustvujemo z vsemi prizadetimi, vsi v družbi pa smo se dolžni spraševati, kako lahko vplivamo na preprečevanje takšnih hudih nesreč.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 10°

oblačno
vlažnost: 95 %
veter: J, hitrost: 11 km/h

6/14

sreda

4/11

četrtek

5/19

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, Šenčur, 27. marec 2024

Angleška urica, pohod, test kondicije

RAZSTAVE / Jesenice, 27. marec 2024

Fotografska razstava Guadeloupe

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, Šenčur, 28. marec 2024

Angleška urica, pohod, test kondicije

IZLETI / Kranj, 29. marec 2024

Na jadranske otoke

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, Šenčur, 29. marec 2024

Angleška urica, pohod, test kondicije

RAZSTAVE / Rateče - Planica, 30. marec 2024

Razstava ročnih del

OBVESTILA / Sv. Jošt nad Kranjem, 31. marec 2024

Praznovanje velike noči

IZLETI / Kranj, 4. april 2024

Izlet DU Kranj

 

 
 

 

 
 
 

Dela na Betinu predčasno končana / 06:58, 26. marec

Ko Noe dela barko. Gradbinci res nismo.

Gorenjska bolnišnica / 11:19, 25. marec

Bravo Dr. Aleksander Stepanović! Vsa čast za napisano! Edina logična lokacija je Kranj po vseh merilih.

Kranj diha z vojašnico / 08:48, 25. marec

Migranti s svojo rodnostjo ne bodo popravili rodnosti Slovenije, ampak naredili Slovenijo neslovensko in uničili naš narod in našo kulturo.K...

Že zdaj učenje materinščine / 08:41, 25. marec

Pod to skrajno levičarsko vlado bodo kaj kmalu Slovenijo spremenili v geto za Slovence in razglasili Tretjo Jugoslavijo.

Kranj diha z vojašnico / 14:25, 22. marec

Dežman, katera vlada do sedaj vas ni nategnila? OK, ta tolpa kriminalcev je razred zase, to je res...

Že zdaj učenje materinščine / 14:24, 22. marec

Omogočili pouk bosanskega jezika? Kakšen poseben razlog? V Sloveniji pač uradni jezik Slovenščina !!
Zaenkrat še !

Protestno pismo zaradi uničenja grba Republike Slovenije / 14:21, 22. marec

Hobič in Hribovšek, a nimata nobenega pametnega dela??