Opici na strehi

Bili sta velika senzacija v daljnem letu 1853, kadar sta uganjali vragolije na strehi hiše, v kateri je v nemškem mestu Jeni bival njun gospodar Alfred Edmund Brehm, nemški naravoslovec in pisatelj, strasten raziskovalec in popotnik. V naravoslovje vseh časov se je za večno vpisal s svojim delom Življenje živali, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu.

Alfred Edmund se je rodil na svečnico 1829 v vasi Rhentendorf na Thürinškem. Oče je bil pastor in znamenit ornitolog z zbirko devet tisoč ptic. Ko je Alfred končal osnovno šolo, je šel 1844 v uk za zidarja. Uk je več kot uspešno končal in se 1846 vpisal na arhitekturo. Kmalu zatem je sprejel predlog, da naj bi z nekim baronom pet let potoval po Afriki. Baron je kmalu odpotoval nazaj v Evropo in pustil Brehma samega. Brehm se je prebijal s poslanim pičlim denarjem, a še vedno strastno preučeval živali pa tudi njihovo vedenje. Ko se je bil prisiljen vrniti v Evropo, je pripeljal s seboj žive, pa tudi nagačene živali. Znanstveni izplen je bil tako pomemben, da je pri dvajsetih letih postal član Akademije raziskovalcev narave. Za skice in dnevnik s poti je dobil doktorski naziv. Prepotoval je vzhodni del severne Afrike, Egipt in Sinaj. Leta 1853 se je začasno nastanil v Jeni, da bi začel študirati naravoslovje. Promoviral je leta 1855 in spet ga je vleklo na potovanje. Z bratom se je za dve leti podal v Španijo, se najdlje zadržal v Andaluziji in vseskozi objavljal svoje zapise za antološko knjigo Živalski svet. Ugleden naravoslovni časopis Die Gartenlaube/Vrtna uta mu je tudi omogočil pot na Norveško in Laponsko preučevat živali severa.

Poročil se je s sestrično Mathildo Reiz. Bila je izjemna ženska. Vsa stenografska poročila, ki jih je pošiljal domov, je prepisala, urejevala in Brehm je, ko je prišel s poti, našel urejene zapiske za svoje delo. Bil je direktor živalskega vrta v Hamburgu 1863, v Berlinu ustanovil Berlinski akvarij za izobraževanje v naravi, 1871 se je odpravil na Hrvaško. Žena, ki mu je rodila troje otrok, je umrla stara komaj 38 let, najmlajši sin je umrl za malarijo. Tudi sam je zbolel za rumeno mrzlico, se umaknil v rodno vas, kjer je umrl leta 1886.

Ocvrtki z garnelami – Tortillitos de camarones

Za 2 osebi potrebujemo: 125 g moke, 125 g čebule, 125 g garnel, svežih ali zamrznjenih, pest peteršilja, oljčno olje, sol.

Moko zmešamo z vodo – toliko, da je zmes homogena. Rahlo solimo. Čebulo zelo drobno zrežemo in jo skupaj z dobro odcejenimi garnelami vmešamo v zmes. Dodamo sesekljan peteršilj. Segrejemo olje, nato zmes po žlicah vlagamo v ponev. Pečemo na obeh straneh, dokler ocvrtki niso zlatorumeni. Poberemo jih iz maščobe in zložimo na papirnato brisačo, da se vpije odvečna maščoba. Takoj ponudimo.

Garnele s česnom – Gambas al ajillo

Za 2 osebi potrebujemo: 400 g garnel, 5 strokov česna, 1/8 l olja, 1–2 majhna posušena čilija, sok pol limone.

Drobno zrezan čili, česen in garnele damo na vroče olje, 5 minut pražimo in damo garnele na vroče krožnike. Pokapamo z limoninim sokom in ponudimo z bageto.

Pa dober tek!

Que aproveche!

Oddaj svoj komentar

Kranj -3°

pretežno oblačno
vlažnost: 91 %
veter: SV, hitrost: 11 km/h

-10/4

torek

-7/8

sreda

-3/8

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PREDAVANJA / Radovljica, 23. januar 2024

Potopisno predavanje: Kostarika

PREDAVANJA / Naklo, 23. januar 2024

Potopisno predavanje: Islandija

PREDAVANJA / Tržič, 24. januar 2024

O sladkorni bolezni

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 24. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

GLEDALIŠČE / Predoslje, 26. januar 2024

Komedija zmešnjav

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 26. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

GLEDALIŠČE / Slovenski Javornik, 27. januar 2024

Jutri začnem

IZLETI / Šenčur, 27. januar 2024

S cvičkom med vinogradi

 

 
 

 

 
 
 

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...

V Dražgošah poziv k miru / 10:14, 22. januar

1. Okupacoija je pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast"(Fran) Oktobra 1940 v Zagr...

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 23:22, 21. januar

Ob takem medijskem in izobraževalnem enoumju 70% Slovencev nima nobene možnosti vedeti resnice, niti trezno voliti, zato grejo v prepad kot ovce.

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 23:17, 21. januar

Primož, tebi pa sovraštvo do SDS res povzroča halucinacije. Resnica je popolnoma drugačna. SDS je 2020 v MO Kranj predstavila predloge ukrep...

Odgovor / 20:53, 21. januar

Tavčar se je malce bal Nemcev in nasprotoval vojaški akciji na Koroškem. Kot sicer se takrat Ljubljana ni veliko zanimala za meje na Štajers...

V Dražgošah poziv k miru / 19:39, 21. januar

Ponavljam vprašanje: Kaj so oborožene sile nacistične Nemčije počele v Dražgošah leta 1942 ?
Usposabljanje, vojaške vaje ?
Bo šlo?