Jezero rdeče »zacvetelo«

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Zgornja Gorenjska / nedelja, 27. januar 2019 / 13:18  

Na Blejskem jezeru se je že pred nekaj tedni pojavila rdeče obarvana plast, za kar je krivo cvetenje cianobakterij, ki opozarja na porušeno biološko ravnotežje.

Bled – Na gladini Blejskega jezera je že nekaj časa mogoče opazovati rdečkasto plast, ki je posledica cvetenja cianobakterij, kar kaže na organsko onesnaženost, je razložila Špela Remec Rekar iz republiške agencije za okolje. »Masovno in ponavljajoče se cvetenje cianobakterij je že v petdesetih letih prejšnjega stoletja opozarjalo na porušeno biološko ravnotežje,« je pojasnila in dodala, da je to sprožilo prve raziskave in razmišljanja o sanaciji s hranili in organskimi snovmi preobremenjenega jezera. Od leta 2010 se slabšajo tudi kisikove razmere, zato je po njenem treba razmisliti o smiselnih ukrepih za zmanjšanje pritiskov na jezero in obremenjevanja jezera s hranili ter posodobitvah obstoječega sanacijskega sistema. »Trajnejše izboljšanje stanja in stabilizacijo razmer v jezeru lahko zagotovi le odstranitev vzrokov za onesnaženje.«

Za to so po besedah Špele Remec Rekar potrebni ukrepi, ki bi zagotovili manj intenzivno rabo pojezerja. Pri tem omenja nujnost dokončne sanacije kanalizacije, zmanjšanje prometa ob jezeru in nujnost plinifikacije, obenem pa bi morali po njenih besedah poskrbeti za zmanjšanje obsega ptičje populacije. »Predvsem pa bi morali prepovedati vsakršno krmljenje rib in perjadi ob Blejskem jezeru.« Pravilnik o ribolovnem režimu ribičem dovoljuje vnos petih kilogramov vab za enega ribiča na dan za krmljenje krapov, kar na leto pomeni dobrih deset ton krme v jezeru, ocenjuje Špela Remec Rekar in dodaja, da to ni zanemarljiva količina brez vpliva na okolje. »Velika količina organskih snovi, ki jo predstavlja vaba, na dnu jezera v postopku mineralizacije porablja kisik. V razmerah brez kisika se zaloga fosfatov, ki je sicer ujeta v sediment, začne sproščati v vodo in vključevati v prehranjevalno verigo,« je razložila in dodala, da se tako jezero dodatno bogati s fosforjem tudi iz notranjih virov, kar še stopnjuje obremenjenost s hranili. Brez ukrepov za zmanjšanje obremenitev se stanje Blejskega jezera slabša in vse kaže, da verjetno tudi do leta 2021 ne bo doseglo dobrega ekološkega stanja oziroma okoljskih standardov, ki jih z vodno direktivo predpisuje Evropska skupnost, opozarja Špela Remec Rekar.

Glede na njena opozorila so na občini poudarili, da so izvedli že številne ukrepe na področju urejanja kanalizacije in prometa, da bi preprečili škodljive vplive na Blejsko jezero. »Kljub temu da se zavedamo, da je jezero v lasti države, na Bledu delamo vse, da ga ohranjamo v čim boljšem stanju, obenem pa od države pričakujemo jasno ukrepanje, predvsem na področju zakonodaje.« K zmanjšanju vplivov na jezero so na občini poskušali prispevati ne samo z gradnjo in obnovo kanalizacije ter omejevanjem parkiranja v neposredni bližini jezera, ampak tudi številnimi majhnimi koraki. Tako so poleti okoli jezera postavili pitnike, da bi zmanjšali uporabo plastenk, v okviru projekta Vprašaj me, tu sem doma pa so usposobili informatorje, ki so obiskovalce opozarjali, da kopanje tam, kjer ni uradnih kopališč, ni dovoljeno.