Za dom je izbrala Koroško

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 26. januar 2019 / 19:11  

Slovenci v zamejstvu (648)

Pred dvanajstimi leti so se Majetićevi, po rodu iz Bosne, z Jesenic preselili v Celovec. Koroško glavno mesto je postalo njihov dom. Amina je v novem okolju končala gimnazijo in se lotila študija slovenščine in nemščine. Končala ga je in postala profesorica. Vendar ne za dolgo. Odločila se je za literarno ustvarjanje in glasbo. Glasba je bila njena velika ljubezen že v letih bivanja na Jesenicah. Med drugim je bila tudi zmagovalka tekmovanja za prvi glas in glasek Gorenjske. Kot pevka je že zastopala tako Slovenijo kot tudi Avstrijo. Na literarnem področju je pred petimi leti pri založbi Wieser v Celovcu izdala zbirko z naslovom Vse ali nič, letos pa je pri Mohorjevi založbi pred izidom pesniška zbirka Ko sanje ostanejo sanje. Poleg pisanja sta njeni trenutni opredelitvi glasba in petje. Redno prepeva v skupini Kaos, ki veliko nastopa v Avstriji in tudi izven nje, pa tudi v skupini Selektion.

Kako doživlja Amina dejstvo, da izvira njen rod iz Bosne, da je bila rojena v Sloveniji, na Jesenicah, in da sedaj živi na Koroškem v Avstriji? »Ta razpetost med več državami je za posameznika samo prednost. Sama govorim pet jezikov. Doma se pogovarjamo v bosanščini, v slovenščini in v nemščini, pri svojem delu pa pogosto uporabljam tudi angleščino in italijanščino,« pove Amina.

Seveda je tako v Sloveniji kot na Koroškem doživljala pripombe, da prihaja iz Bosne oziroma iz Slovenije. Premagati je morala več ovir in predsodkov, kot bi jih, če bi bila »domorodka«. Vendar si tega ni nikdar preveč gnala k srcu, čeprav ji še posebej v najstniških, šolskih letih vselej ni bilo lahko. Zgodilo se je, da ji je učitelj nemščine dejal, da ona kot Slovenka nikdar ne bo obvladala nemščine. Učitelj se je očitno zmotil, saj je nemščina poleg slovenščine njena poklicna usmeritev.

»Sama sem že bila v položaju, ko nisem vedela, kako naj se opredelim. Mnogi so me spraševali, zakaj ne pišem v jeziku svojih staršev ali v nemščini. V končni fazi prevladajo osebna čustva. Odločila sem se, da jih bom prenesla na papir v slovenščini, ki je postala jezik, v katerem delujem. Koroški Slovenci so me vzeli za svojo. Saj si naša, Korošica, mi pravijo. Tudi zaradi takega odnosa se tukaj, na Koroškem, zelo dobro počutim. Je pa tako, da se moraš za uspešno vključitev v vsako okolje najprej in predvsem potruditi sam,« pove Amina Majetić.