Predsednici sta Škofjeločanki

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Škofja Loka / sreda, 23. januar 2019 / 10:55  

Stanovski organizaciji na področju predšolske vzgoje in izobraževanja vodita Škofjeločanki. Janja Bogataj, sicer ravnateljica Vrtca Škofja Loka, je predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, Romana Epih, ravnateljica Vrtca Medvode, pa predsednica Združenja ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije.

Škofja Loka – Janja Bogataj Skupnost vrtcev Slovenije vodi drugo leto, Romana Epih je funkcijo predsednice Združenja ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije prevzela konec lanskega leta. Sta tudi ravnateljici vrtca. Epihova je na čelu Vrtca Medvode, ki ima osem enot, štirideset oddelkov, okrog 740 otrok in blizu 130 zaposlenih. Bogatajeva je ravnateljica Vrtca Škofja Loka, ki posluje na osmih lokacijah, ima 49 oddelkov – tudi razvojnega, v katere je vključenih okrog devetsto otrok, zaposlenih je 164.

O problematiki vrtcev

Obe prihajata iz Škofje Loke. »Zagotovo je to, da sva obe iz istega kraja in se poznava, prednost, predvsem pa vidim veliko prednost v tem, da sva obe ravnateljici z dolgoletnimi izkušnjami in prihajava iz periferije, kjer je sistem vodenja vrtcev drugačen kot v večjih središčih. Obe sva tudi vodji regijskih aktivov. Že nekaj let sva usklajevali različne interese in tudi znali prisluhniti problematiki. Upava, da bova s skupnimi močmi poskušali vplivati na državno politiko, da bo ravnala tako, da bo za vse vrtce v Sloveniji dobro,« pravi Janja Bogataj. Romana Epih je povedala, da se vrtci trenutno v prvi vrsti srečujejo s problematiko zagotavljanja sredstev za plače, ponekod še vedno tudi s povečanim vpisom, posledično s prostorskimi težavami. Bogatajeva poudarja še potreben maksimalen vložek države in lokalne skupnosti na področju otrok s posebnimi potrebami in izvajanje prostorskega normativa, kar pomeni v igralnici zagotoviti tri kvadratne metre na otroka.

Ko je govora o slovenskih šolah, so pogoste primerjave s tujino. Kako primerljivi pa so slovenski vrtci? »Dobro je pogledati prakse v tujini, si izmenjati izkušnje. Vsakokrat, ko se vrneš, lahko s ponosom ugotoviš, da so slovenski vrtci dobri, da smo povsem primerljivi s tujino, ponekod tudi boljši. Ob tem zavedanju pa nikoli ne smemo biti toliko zadovoljni, da ne bi bili odprti za primere dobrih praks iz tujine. Vedno lahko še kaj dodamo. Prav tako se mi zdi prav, da smo vrtci trendovsko naravnani, da se razvijamo in da znamo v svojo stroko sprejeti tudi še kakšen drug pogled,« pravi Bogatajeva.

Cilji petletnega mandata

Obe sta bili izvoljeni za petletni mandat. Kakšne cilje sta si zastavili? »Možnost kariernega razvoja ravnateljev, spremeniti postopek imenovanja ravnatelja, v vrtcih postopna uvedba delovnih mest pravnik in računalničar, poiskati rešitve za opravljanje pripravništva strokovnih delavcev, urediti delovno mesto za izvajalce dodatne strokovne pomoči, vplivati na postopno povečevanje samostojnih vrtcev, izboljšati opremljenost zavodov z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo,« je poudarila Epihova, Bogatajeva pa k temu dodala: »Zelo dobro bi bilo urediti pravilnik o plačilih staršev, samo metodologijo. Smiselno bi bilo v zakonu navesti dietnega kuharja v vrtcih. Omenila sem že prostorski normativ za otroke. Glede na to, da se zakonodaja na področju javnega sektorja tako zelo hitro spreminja, da ravnatelji postajamo samo še menedžerji, da imamo mnogo premalo časa za delo z ljudmi, bi bilo dobro, kot je omenila že Epihova, da bi dobili podporo pravnih služb, tudi računalničarja, da bi lahko več teh nalog ravnatelji delegirali in ostali še naprej tudi pedagoške vodje. Cilj in smisel vodenja šol in vrtcev je, da gre stroka naprej s pravim zgledom, strokovno podporo, ki ju obe združenji lahko ponujata vsaka po svoji strokovni plati in zmožnosti svojim uporabnikom.«

Vrtec včasih, danes, jutri

Med vrtcem, kakršen je danes, in vrtcem, kot je bil včasih, je velika razlika. V kakšni smeri bodo šle spremembe v prihodnje? »Razvoj gre naprej. Kateri bodo poklici prihodnosti, ne vemo, zato je naša naloga, da pripravimo otroke na življenje, da imajo pozitivno samopodobo, maksimalno razvite kompetence, predvsem v smislu, kaj narediti, če nisi uspešen, in kako raziskovati in razvijati svojo radovednost,« je dejala Epihova, njenemu razmišljanju se je pridružila tudi Bogatajeva: »Tehnologija vdira skozi vse pore, a nad človekom ne bo mogla prevladati. Vsi v celotni vertikali bomo morali poskrbeti, da bodo v prednosti odnosi. Ta individualizem opažamo že pri otrocih, česar si ne želimo. Želimo in med otroki spodbujamo čim več sodelovanja, skupne medsebojne podpore, skupnih raziskovanj ... Ravno v vrtcu je idealna priložnost za to, saj lahko že v tej zgodnji fazi oblikujemo kombinirane ali heterogene oddelke. Zelo velika dodana vrednost pa je, če je v skupini še kakšen otrok s posebnimi potrebami. To je dejansko pravi odraz družbe, kjer ni vse idealno, kjer moramo znati živeti drug z drugim. Čim več takšnih sporočil bodo otroci dobili že v tem zgodnjem obdobju, tem lažje bo potem vsem skupaj.«