Miha Pavšek ob razstavi Zeleni plaz – včeraj, danes, jutri: 70 let rednih opazovanj Triglavskega ledenika

Ledenik brez ledeniških značilnosti

Posledice podnebnih sprememb se odražajo tudi na Triglavskem ledeniku. Ledenik postaja vse manjši, razen ledu nima več drugih ledeniških značilnosti.

Ljubljana – Triglavski ledenik razen ledeniškega ledu nima več drugih ledeniških značilnosti, zato o ledeniku lahko govorimo le še zaradi njegove preteklosti, pravi Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika na ZRC SAZU, kjer že od leta 1946 izvajajo redne meritve ledenika. Pavšek je izsledke več kot sedmih desetletij meritev predstavil na nedavnem predavanju ob odprtju razstave Zeleni plaz – včeraj, danes, jutri: 70 let rednih opazovanj Triglav­skega ledenika na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete.

Ob začetku stalnih meritev je meril še okoli 14 hektarov, danes pa le še slab hektar in je po površini že manjši od ledenika pod Skuto, ki skupaj s Triglavskim velja za najbolj jugovzhodno ležeči ledenik v Alpah. Triglavski ledenik imenujemo tudi Zeleni plaz. »Že samo to ime nam pove dve stvari. Prvič, da ga ne bi bilo, če ga ne bi hranili plazovi. V naših geografskih širinah in na takšnih nadmorskih višinah praviloma namreč ni ledenikov. Drugič pa, da je pred ledeniškim ledom firnov led, ki lomi svetlobo z zelenimi barvnimi odtenki. Prvopristopniki so zaradi tega določene dele ledenika videli nekoliko zelenkasto,« je vzdevek Triglavskega ledenika pojasnil Pavšek.

Ledenik v svoji dolgi živ­ljenjski dobi ni bil priča le menjavanju hladnejših in toplejših obdobij, temveč tudi številnim povsem človeškim dejavnostim. Tako je denimo »nastopal« v filmih in svojo snežno površino odstopal smučarjem za treninge in tekme, v svoji zgodovini pa žal beleži tudi dve nesreči letal.

A slovenskima ledenikoma se ne piše nič dobrega. Med desetimi najtoplejšimi talilnimi dobami so jih namreč kar devet zabeležili po letu 2000. »Podnebne spremembe so tu, ne moremo si zatiskati oči,« je dodal Miha Pavšek, ki je segrevanje ozračja ponazoril tudi s teoretičnim primerom: »Temperature tako rastejo, da je učinek enak, kot da bi ledenik vsakih 15 let prestavili za sto višinskih metrov nižje.«

Krčenje ledenika pa razkriva tudi številna brezna, ki so nastala prav zaradi odtekanja vode pod ledenikom. Najbolj znano je Triglavsko brezno, ki so ga jamarji raziskali do globine 274 metrov, sicer pa so evidentirali tudi več deset manjših. »Pred časom smo se tako nekoliko provokativno vprašali, ali se led seli pod zemljo. Kot kaže, imamo namreč v Triglavskem breznu eno največjih teles jamskega ledu na območju Alp,« je še dodal Miha Pavšek, ki skupaj s kolegi nadaljuje raziskave območja in kot pravi, raziskovalnih izzivov, kljub temu da je ledenika le še za vzorec, ostaja še dovolj.

Če se danes zaradi podnebnih sprememb soočamo s taljenjem ledenikov, pa je bilo povsem drugače v zadnjem poledenitvenem sunku pleistocena. Dr. Uroš Stepišnik je predstavil povzetke dosedanjih raziskav poledenitve v Alpah in Dinarskem gorovju Slovenije, ko so se ledeniki razraščali čez večje območje Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp, ter na južnih pobočjih Snežnika, na Pohorju in v Trnovskem gozdu. Po Stepišnikovih besedah v Sloveniji v raziskavah na tem področju zaostajamo za večino drugih evropskih držav. Na različna vprašanja o značilnostih in natančnih razsežnostih ledenikov, glaciologi še čakajo odgovore oziroma sredstva za projekte, s katerimi bi jih lahko našli.

Oddajte svoj komentar

Kranj -1°

jasno
vlažnost: 97 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

-2/7

četrtek

-2/7

petek

-6/7

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 26. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

GLEDALIŠČE / Predoslje, 26. januar 2024

Komedija zmešnjav

PREDAVANJA / Dovje, 26. januar 2024

Koščki Zemlje

IZLETI / Šenčur, 27. januar 2024

S cvičkom med vinogradi

GLEDALIŠČE / Slovenski Javornik, 27. januar 2024

Jutri začnem

GLEDALIŠČE / Križe, 27. januar 2024

Drama Hodnik

PRIREDITVE / Kranj, 30. januar 2024

O slikanici in drugih knjigah Nataše Rupena

IZLETI / Kranj, 1. februar 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

 

 
 

 

 
 
 

Največ kršitev v Mavčičah / 07:57, 24. januar

Merilno mesto v Stražišču (Škofjeloška) je namenjeno le in zgolj inkasantstvu. Lokalna skupnost si že leta prizadeva za ureditev krožišča na...

Volk v dolini Kokre / 14:09, 23. januar

V gozdu oz. divjini je volk avtohtona vrsta, koza ali ovca pač ne..

V Dražgošah poziv k miru / 14:02, 23. januar

Ne podpiram ne komonistov ne domobrancev, je pa vedno bolj jasno, da so že takrat za vsem stali židje..
Moše Pijade, Kardelj, Rupnik itd..

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 13:54, 23. januar

Dežman, podatki o priseljevanju po obdobjiih so dostopni na spletu, javno!
Sicer pa ja, reakcija tipičnega SDS betonerja..Šiptar nikoli nič kriv ker, kOmOnisti, mediji, Srbi, Kučan..

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...

V Dražgošah poziv k miru / 10:14, 22. januar

1. Okupacoija je pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast"(Fran) Oktobra 1940 v Zagr...

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.