Gora ni nora

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 19. januar 2019 / 11:36  

Nejc Zaplotnik: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel; kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« In še: »Sploh ni pomembno, kdo je prvi prišel na vrh Everesta, pomemben je uspeh vse odprave. Sicer pa sva s Štremfljem naredila takole: pred dvema letoma na Hidden Peaku sem bil jaz nekaj metrov pred njim, ker eden pač mora hoditi prvi. Tukaj pa sva se deset metrov pod vrhom zamenjala. To je bila čisto prijateljska zadeva, nič drugega.«

V tej zbirki planinskih izrekov in misli sem za začetek izbral dve od najbolj znanih. France Malešič pa naj sam pove, kako je uredil to knjigo. »V zbirki je najrazličnejši drobiž urejen po pojmih, ti pa po abecedi. Največja nerodnost takšnega zaporedja je pravzaprav abeceda, saj se na samem začetku kopičijo dobrovoljne misli o alpinistih in alpinizmu. Tako po vsem svetu pravijo vsem gornikom in vsemu gorništvu. Le pri nas preveč strogo in umetno ločujemo planince in plezalce. Vsebina torej v resnici velja za vse prave gornike, seveda pa skušajmo najprej sami čim več narediti za to, da razlike med planinci in alpinisti tudi pri nas ne bi bilo več. Že Marko Dular je lepo povedal: 'Doživetje nas druži.' V vsebini so zajeti nekateri splošni citati znanih pesnikov in pisateljev, ki so že dolga desetletja izredno priljubljeni med planinci in se zato stalno ponavljajo v gorniški literaturi. Tu so tudi misli nekaterih naših znanih planincev in alpinistov, ki so svoja razmišljanja prelili v daljše pripovedi. Med njimi posebej izstopa Nejc Zaplotnik, ki je v svoji knjigi Pot povedal izredno veliko lepega o gorah in življenju v njih, vse to pa na svoj poseben način, kar nas še posebej vabi k branju njegove knjige. Številne domače in tuje knjige iz zadnjega obdobja izrednega razmaha naše gorniške literature pa nas vabijo same, naj jih vzamemo v roke in jih preberemo od začetka do konca ter v njih najdemo kopico lepih izpovedi za vsaj še eno takšno knjigo. Za večino avtorjev je bilo mogoče najti vsaj osnovne podatke, ki so navedeni na koncu. Nekaterih od njih pa še vedno ne poznamo podrobneje in nam za sedaj ostaja le njihova lepa misel ali domislica. Seveda je v takšni zbirki povsem nemogoče zajeti ali celo ustaviti pisan in pester planinski trenutek. Morda pa nam bo vseeno zadostoval vsaj okus po njem. Prav ta pomanjkljivost nas bo morda napotila k iskanju novega v gorah ali vsaj v knjigah o njih.« Za sklep pa navedem še eno od Franceta Zupana: »Planinstvo je knjiga, ki jo beremo z nogami.« Hodimo torej in berimo.