Tek na dolge proge

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 15. januar 2019 / 21:24  

Podatki o posledicah prometnih nesreč v letu 2018, ki sta jih prejšnji teden predstavila Javna agencija RS za varnost prometa in Policija, so spodbudni. Slovenske ceste so namreč lani vzele 92 človeških življenj, dvanajst manj kot leto poprej in najmanj po letu 1954, odkar pri nas vodimo uradno statistiko prometnih nesreč. Izboljšanje beležimo tudi pri številu hudo telesno poškodovanih, ki jih je bilo lani 798, kar je šest odstotkov manj kot v letu 2017 in najmanj v zadnjih petih letih.

Poglejmo še posebej Gorenjsko: lani je v prometnih nesrečah umrlo šest oseb, dve manj kot v letih 2017 in 2016. Gorenjska je bila lani statistično gledano tretja prometno najbolj varna regija v Sloveniji, ki je imela 0,29 umrlega udeleženca na deset tisoč prebivalcev. Pred njo sta bili le osrednjeslovenska regija z indeksom 0,20 in Koroška (0,28). Še za primerjavo: pri številu umrlih udeležencev prometnih nesreč na deset tisoč prebivalcev se je lani najslabše odrezala jugovzhodna Slovenija (0,84), sledita ji Goriška (0,77) in primorsko-notranjska regija (0,76).

Cilj nacionalnega programa prometne varnosti je, da na slovenskih cestah konec leta 2022 ne bo umrlo več kot sedemdeset oseb oziroma več kot 35 oseb na milijon prebivalcev. Za Gorenjsko lahko torej ugotovimo, da ta cilj že dosega. A naj nas dobri rezultati vendarle ne zaslepijo. Lani najmanj varna regija jugovzhodna Slovenija s statistično gledano 84 mrtvimi na milijon prebivalcev je še predlani dosegla indeks 0,28 oz. 28 umrlih na milijon prebivalcev. Kar je bil, če potegnemo črto, celo boljši statistični rezultat od gorenjskega v letu 2018. Stanje v prometu se lahko torej hitro poslabša ...

Izboljšanje prometne varnosti je tek na dolge proge, poudarjajo na Agenciji za varnost prometa. Dosedanji rezultati so pokazali, da se nam splača biti dolgoprogaš. Z današnjega zornega kota je prav nepredstavljivo, da so slovenske ceste leta 1994 terjale kar 506 življenj, lani pa – kljub enormnemu povečanju prometa na naših cestah v 25 letih – manj kot sto. V četrt stoletja pa se nekaj vendarle ni spremenilo: najpogostejši vzrok smrtnih nesreč je bila in še vedno ostaja prehitra vožnja.

Na prometno varnost vse bolj negativno vpliva tudi zelo pogosta uporaba mobilnih telefonov pri voznikih, kolesarjih in pešcih, kar je razlog, da se je včeraj začela nova nacionalna preventivna akcija, s katero intenzivno opozarjajo na nevarnost uporabe mobilnih telefonov v prometu. Ker pa tovrstna opozorila doslej niso zalegla, bo najverjetneje treba zaostriti sankcioniranje takšnega prekrška. Če bo predlog sprejet, bo kršitelj po novem prejel denarno kazen 250 evrov in tri kazenske točke.