Marko in mama

Ljubezen je splavala po vodi, 1. del

Ema je živahno dekle. Kdor jo pozna, je prepričan, da ji v življenju en sam dan ni bilo hudega. Pa ni tako. Žal je študirala nekaj zelo »neuporabnega« in zato dolgo časa ni mogla dobiti službe. Dokler se ni toliko ponižala, da je sprejela prvo, ki se ji je ponudila. A to še ni bilo vse. S tem korakom se je zgodba šele začela.

»Ko se oziram nazaj na čas srednje šole, bi dala nevemkaj, da bi nam svetovalci, ki so si v naši generaciji podajali kljuke, povedali, kakšna mizerija nas čaka, če sledimo zgolj sanjam brez realne podlage. Povedala bi jim, da se ti potem, ko ne dobiš službe, ko te vsi gledajo kot krščenega osla, ko jim poveš, na kateri fakulteti si diplomiral, zagnusi ne le izobrazba, ki jo imaš, tudi tisti, ki so te naplahtali in zaradi lastne eksistence porinili v brezizhodni položaj,« je kritična Ema. Na trgu dela jih je bilo takšnih, kot je bila ona, ogromno. Nekatere kolegice, ki so bile manj vztrajne in z manj premožnimi starši, so se zaposlile kot natakarice. Mnoge od njih še danes »čukajo za šankom« in se smilijo same sebi.

»Imela sem srečo ali smolo, ne vem, kako naj temu rečem. Pri nas doma denarja ni nikoli manjkalo. Tudi če ne bi nikoli dobila službe, bi lahko spodobno živela od žepnine. A mi ni bilo do tega! V meni je že od nekdaj preveč energije, ki sili na dan! Takšna pač sem. Ponovno sem sedla v študentske klopi in presedlala na računalništvo. Bilo je zelo težko, saj si z računalniki nikoli nisem bila ''na ti''. A sem bila trmasta in sem premagala samo sebe. Diplomirala sem z odliko, na kar sem zelo ponosna. Predstavljate si, da za cilj porabiš enkrat več časa kot drugi. Občutki niso prijetni. Danes sem zadovoljna – vsaj po tej plati. Imam svoje podjetje, dva, tri zaposlene, ne gre nam slabo. Ko takole pripovedujem, se sliši kot pravljica, v resnici ni bilo tako rožnato!« se Ema hitro popravi, ko se ji zazdi, da zaide v »leporečje«.

Z izbiro nove študijske smeri je imela veliko težav tudi doma. Oba starša sta intelektualca, ki – tako pravi – o »praktičnem« življenju ne vesta dosti. Znata pa vsak trenutek rešiti svet, to pa!

»Mama je imela z menoj že tako in tako kup težav, ker se nisem dosti menila za svojo zunanjost. Nikoli nisem obiskovala kozmetičarke, pedikerke, pri frizerju sem bila le, ko so mi skrajšali lase. Sestra je pravo nasprotje. Ona je točno takšna, kakršno si starša želita. Sanjski otrok, pravzaprav. No, in potem se odločim še za računalništvo in ogenj v strehi je bil neizogiben. Oče mi je za nekaj časa prepolovil žepnino, vendar se je dalo tudi s štiristo evri solidno preživeti. Šele ko so doma videli, da sem uspešna, da sem postala zadovoljna, so se umirili. Še kar naprej pa so mi metali pod nos kolegice, ki so postale znane medijske zvezde, ki so pisale članke za mizerijo, a tega kot da niso hoteli slišati. Mama si je od nekdaj želela, imela je tudi kup zvez in poznanstev, da bom nekoč uspešna urednica kakšne šik ženske revije, a meni je bilo za njene upe malo mar.

Na fakulteti sem spoznala tipa, s katerim sva se začela družiti. Marko je bil prijeten, zelo družaben, zanimiv partner, le malo preveč len. Saj ni zanemarjal študija, tega ne morem reči, a je vse, česar se je lotil, naredil z levo roko. Imel me je za tečno, ko sem mu govorila, kako bi šele bilo, če bi se malo potrudil. Po kakšnih dveh, treh mesecih sem ga prvič pripeljala domov. Ko je povedal, kako se piše in čigav je, so ga sprejeli z vsem možnim pompom. Meni osebno njegov priimek ni pomenil čisto nič.

Mama je bila vsa raznežena. Stregla mu je, da mu bolj ni mogla. Potem smo se zapletli v debate o politiki, kulturi, gospodarstvu. Skratka o tem, kako bi rešili državo in bi po naši zaslugi spet teklo med in mleko. Ni mi bilo všeč, ker je Marko nenehno le kimal in se strinjal, čeprav sem vedela, da razmišlja drugače kot moji starši. A za prvič naj mu bo, sem poskušala biti prizanesljiva. Sedeli smo v zimskem vrtu, naletaval je sneg, jaz pa sem se dolgočasila. Markova prisotnost pri kosilu ali večerji je potem postala stalnica. Kar prisvojili so si ga. Nič več ni bilo najinih drobnih zaupnosti, obiskov Kranjske Gore, Krope, Kamnika … Rada sva odkrivala stara mestna jedra, posedala v lokalčkih, če so bili na voljo, pila kavo in se zabavala. Kar naenkrat je postal ''mamin izvoljenec''. Čisto sem ponorela, ko mu je nekoč kupila pulover. Še bolj pa me je stisnilo v kot, ko ga je Marko z nasmehom vzel in se zanj bedasto zahvaljeval.

Bilo je tik pred nekim kolokvijem. Takrat sem za nekaj ur delala v neki firmi, kjer so me naučili mnogih praktičnih prijemov, ki so mi pri študiju prav prišli. Študirala sem ponoči, tak je bil pač moj bioritem. Oče je bil službeno odsoten, sestra je bila s prijateljicami na Ohridu, Marko je spal, jaz pa sem študirala v kabinetu. Okoli tretje ure pa me zmotijo koraki, ki jih zaslišim na hodniku. Odprem vrata in zagledam Marka. Bil je oblečen, malo nalit. Kar obstala sem! Niti v najbolj drznih sanjah si nisem predstavljala, da se bo sredi noči sprehajal po hiši. A me je potolažil, naj me ne skrbi, da je z mojo mamo v prizidku popil kozarec vina. No, nekaj kozarcev vina. Izvedela sem, da sploh še ni šel spat, da je več ur preživel z mamo in čvekal z njo. Pa kaj se ima moj tip družiti z mojo mamo, me je razjezilo. Stisnila sem zobe, mu dala poljub in se vrnila za knjige.

Dogodek mi ni šel iz glave. Postala sem bolj pozorna na to, kaj se dogaja v naši hiši. Začela sem se zavedati, da je postal Marko že naš redni gost, da ima pri meni veliko svojih stvari, da se sprehaja po hiši, kot bi bila njegova. Oziroma kot bi bila midva že poročena. Res sem bila nora nanj, a toliko pa spet ne, da bi bil najin odnos takšen, kot bi bila že poročena. Na poroko nisem še niti pomislila.

Mama je bila drugačnega mnenja. Zanjo je bil Marko zadetek na loteriji. Če sem jo razočarala pri študiju, je nisem vsaj pri izbiri fanta. Opazila sem, da se ob večerih ni več toliko družila s svojimi prijateljicami, tudi njene službene obveznosti so kar naenkrat usahnile. Če je le mogla, je pokramljala z Markom – in ta se je njenemu vabilu odzval brez ugovarjanja. Nekoč, ko sva bila v postelji in se o nečem hvalila, sem ga kar naravnost vprašala, kaj imata z mamo. Pa mi je malo vulgarno odgovoril, da ''stara kura naredi dobro juho''. Bila sem malo užaljena, mama je bila pač moja mama, a nisem protestirala, saj tudi meni ni bilo všeč njeno obnašanje.

Potem pa je prišel usodni torek. Marko se je odpravil na računalniški sejem v Hannover, jaz sem imela izpit, očeta spet ni bilo doma. Bila sem še na parkirišču, ko me je profesor poklical, da je nujno zadržan, če lahko pridem na izpit v popoldanskem času. S prijateljico sva šli potem še na kavo, malo počvekali, malo poopravljali, nakar sem se odpravila domov. Po Ljubljani se mi pa res ni dalo valjati. Vse je bilo tiho, pa vendar sem imela občutek, da nisem bila sama v hiši. Starši so imeli veliko družabno sobo v mansardi, kjer so včasih s kolegi pokadili tudi kaj prepovedanega. Zdelo se mi je, da od tam prihaja čuden hrup. Ko sem odprla vrata, sem obstala. Na blazinah, med kavči, ki so jih obkrožali, sta ležala mama in Marko in se natepavala. Kaj naj rečem drugega? Videti rit stare babe, ki suva proti mlademu moškemu telesu, ni ravno prijetno. Če je to tvoja mama, pa sploh. Sploh me nista opazila … Šele ko sem ju začela zmerjati in kričati, sta prenehala.«

(Konec prihodnjič)

Oddajte svoj komentar

Kranj 20°

pretežno jasno
vlažnost: 29 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

2/21

sobota

2/23

nedelja

2/21

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

PRIREDITVE / Jesenice, 20. april 2019

Blagoslov jedi

PRIREDITVE / Gorenjska, 20. april 2019

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Jesenice, 20. april 2019

Blagoslov jedi

PREDAVANJA / Kranj, 20. april 2019

Proučevanje Svetega pisma

PRIREDITVE / Sv. Jošt nad Kranjem, 21. april 2019

Velika noč na Sv. Joštu

PRIREDITVE / Gorenjska, 21. april 2019

Medgeneracijske prireditve

IZLETI / Šenčur, 22. april 2019

Maistrov Zavrh v Slovenskih goricah

PRIREDITVE / Gorenjska, 22. april 2019

Medgeneracijske prireditve

 

 
 

 

 
 
 

Šola vedeževanja iz ciganskih kart / 15:26, 18. april

Meni so rekli, da Ciganu ne smem reči Cigan. To so Romi. Šlogarca je potem Romka ali Romkinja. A karte pa ostajajo ciganske? Ižke Cigane tud...

Branja drevesom / 06:41, 18. april

Nade wszystko należy r?wnież pamiętać, że liposukcja to nie metoda odchudzania, a już na pewno nie metoda trwała w efektach – tłuszcz.Grzego...

Branja drevesom / 20:14, 17. april

Wojciechowski
Ti boš bukvam in macesnom menda recitiral poljske domoljubne pesmice?

Najditelja znova na Mežakli / 20:05, 17. april

Največ bi naredu tvoj fotr preden te je delal, da bi odskoču !

Najditelja znova na Mežakli / 18:26, 17. april

Da ne boš mislu, da imam kaj prot teb.
Evo dokaza:
me je bralka Glasa vprašala, če sem prepričan, da te ni meteorit vsaj oplazil, sem ji rekel, da bi te, če ne bi odskoču.

Najditelja znova na Mežakli / 17:35, 17. april

Hehe, majmun, tud smešen nis, si pa korajžen, to pa, ampak tkole s fejk imeni na netu se to da ane..

Najditelja znova na Mežakli / 16:19, 17. april

Kar nekaj bralcev Glasa me je vprašalo, če je meteorit mogoče slučajno zadel Primoža?
Sem rekel, da ne, da ima to prirojen.