V Arboretumu si želijo dvorec

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gorenjska / torek, 8. januar 2019 / 10:39  

V Arboretumu nameravajo uresničiti dolgoletno željo ponovne postavitve Souvanovega dvorca, ki je bil požgan med drugo svetovno vojno.

Volčji Potok – Graščina je bila v Volčjem Potoku postavljena v začetku 17. stoletja. Renesančna stavba je bila središče posestva, stičišče vseh poti in tudi osrednja točka parka, ki je bil ustvarjen pred njo.

Približno tristo let star dvorec je bil med drugo svetovno vojno, 13. aprila 1944, požgan, po koncu vojne pa so požarišče počistili do zadnje opeke. »Z uničenjem graščine je park izgubil svoje parkovno-arhitekturno sidrišče ter tudi kakovostno arhitekturo na svojem centralnem in najbolj vidno izpostavljenem položaju. Dvorec in Souvanov park kot zgodovinsko jedro današnjega Arboretuma Volčji Potok sta tvorila celoto, ki je brez grajskega poslopja okrnjena, nerazumljiva in nelogična,« pojasnjujejo v Arboretumu Volčji Potok, kjer so se odločili, da dvorec rekonstruirajo.

»Menimo, da je treba dvorec vrniti na svoje mesto, to je naša dolgoletna želja in dolžnost. Glede ne to, da je substanca zgodovinskega Souvanovega parka celostno ohranjena tako po rastlinju kot ideji, kar je v Sloveniji unikum, je logično, da se dvorec na novo postavi v videzu iz Souvanovega časa,« pojasnjujejo svojo odločitev.

S ponovno postavitvijo dvorca želijo v Arboretumu odpraviti posledice druge svetovne vojne. »Med vojno poškodovan in uničen zgodovinski stavbni fond je večina srednje Evrope obnovila že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, Souvanov dvorec pa na to čaka že sedemdeset let. Postavitev dvorca v srcu Arboretuma Volčji Potok bo tako tudi znak pozitivnega odnosa Republike Slovenija do stavbne dediščine.«

Souvanov dvorec se danes imenuje po Ferdinandu Souvanu. Ta ga je namreč leta 1882 kupil od vdove prejšnjega lastnika Ferdinanda Gozanija. Souvan je leta 1885 preuredil dvorec, nekatere pred dvorcem ležeče njive in travnike pa zasadil z drevjem in napravil park, ki ga je obdal z zidom. Po njem je posestvo podedoval sin Leon, ki je parku okoli graščine petdeset let posvečal hvalevredno skrb. Podrl je obzidje prvotnega parka, ga razširil in uredil. Vanj je zasadil domače in eksotično drevje, ga ob južni in jugozahodni strani obdal z gabrovo živo mejo in uredil ribnike, so med drugim v razdelku o zgodovini parka zapisali v Arboretumu.

Novi dvorec nameravajo v Arboretumu postaviti na isto mesto, kjer je že stal, zunanja podoba pa bo sledila nekdanji stavbi. V dvorcu bo med drugim tudi prostor za prireditve in razstavišče za likovno umetnost, namenjeni pa bodo različnim dogodkom in prireditvam.