Odkrili dragoceni freski

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / torek, 8. januar 2019 / 10:47  

Ko so se lastniki hiše na vstopu v staro mestno jedro Radovljice odločili, da se lotijo obnove, so ob pripravi kulturnovarstvenih pogojev obnove strokovnjaki pod površjem našli starejše baročne omete z bogato poslikavo.

Radovljica – Lastniki hiše ob vstopu v staro mestno jedro Radovljice so se odločili, da bodo obnovili fasado. Ker je staro mestno jedro Radovljice razglašeno za kulturni spomenik in ima tak status tudi hiša na vstopu v mesto, v kateri je v zadnjih letih trgovina z ekološko prehrano, je moralo osem solastnikov – med njimi je tudi Občina Radovljica – pred začetkom obnove pridobiti kulturnovarstvene pogoje od Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območne enote Kranj. Ta je izvedel tudi sondiranje, ob čemer je naletel na starejše baročne omete z bogato poslikavo in šivanimi slikovitimi zelenimi robovi z rdečo obrobo, fasadi s pogledom na cesto pa na dve baročni freski.

Ko so strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine freske odprli, so ugotovili, da ena upodablja svetega Florjana, druga pa Žalostno Mater božjo oziroma Sočutno. »Freski sta v srednjem delu poškodovani, ker ju je presekal delilni venec mlajše fasade, vendar sta oba svetniška lika, tako Marija z mrtvim Jezusom v naročju kot sveti Florjan, skoraj nepoškodovani,« je povedala dr. Nika Leben, umetnostna zgodovinarka in konservatorka iz kranjske območne enote zavoda. »Slikovit je zlasti lik svetega Florjana, ki je upodobljen v viteški opremi s čelado, na kateri čepi lev. V desnici drži prapor, v levici pa drži golido, s katero gasi gorečo cerkev.« Kot pravi, gre za sedaj sicer še neznanega, a že na prvi pogled kakovostnega avtorja.

Jedro hiše, na kateri so našli freski, je po besedah Lebnove baročno. Po predvidevanjih strokovnjakov verjetno sega v sredino 18. stoletja, prvič pa je bilo dokumentirano v grafiki v zbirki načrtov Tok reke Save iz leta okoli 1807, ki jih hrani Arhiv Slovenije. Hiša je bila dozidana tako v dolžino kot v višino med leti 1826 in 1868, navaja Lebnova. Pričakuje, da bo freski mogoče predstaviti v celoti, ker sta dobro ohranjeni. Upa tudi, da ju ob restavriranju ne bo treba sneti s hiše.

Radovljica je sicer bogata s poslikanimi pročelji hiš, samo v starem mestnem jedru in ožji okolici so jih našteli kar trinajst. Ker je kar deset poslikav, med njimi tudi poslikave na Šivčevi hiši, ki je spomenik državnega pomena, potrebnih obnove, je Lebnova že pripravila konservatorski program za restavriranje.