Pomanjkljivosti že odpravljajo

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Radovljica / sobota, 5. januar 2019 / 09:31  

Računsko sodišče je Osnovni šoli (OŠ) Antona Tomaža Linharta Radovljica izreklo mnenje s pridržkom glede pravilnosti in učinkovitosti ravnanja s hrano.

Radovljica – Računsko sodišče je v šestih osnovnih šolah izvedlo revizijo pravilnosti in učinkovitosti ravnanja s hrano. Med njimi je bila kot edina gorenjska šola tudi OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, ki so ji izrekli mnenje s pridržkom. Računsko sodišče je od šole zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem morajo izkazati popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Kot je pojasnila ravnateljica OŠ Antona Tomaža Linharta Zlata Rejc, so že izvedli nekatere ukrepe za učinkovitejše poslovanje in ravnanje s hrano, precej dela pa jih še čaka pri obvladovanju ostankov hrane. A kot opozarja, se vzgoja za pravilno prehrano začne doma.

Računsko sodišče je omenjeni šoli med drugim očitalo, da pri naročanju živil v skupnem znesku dobrih 18 tisoč evrov ni ravnala v skladu s predpisi s področja javnega naročanja, saj način izračuna ocenjene vrednosti iz dokumentacije o javnem naročilu ni razviden, iz postopka javnega naročanja pa ni izločila ponudnika, ki je imel neplačane obveznosti iz naslova prispevkov in davkov. Kot so še navedli, šola ni oblikovala strukture cene obrokov prehrane tako, da bi bilo mogoče preveriti upoštevanje vseh potrebnih stroškov, zaposlenim in zunanjim uporabnikom pa so za najmanj 597 evrov zaračunali obroke v neskladju s cenikom. Zlata Rejc je v zvezi s tem pojasnila, da je postopek javnega naročanja zelo zapleten in ga šole same ne morejo izpeljati, zato morajo najeti zunanje izvajalce, a kljub temu prihaja do nepravilnosti. »V oktobru smo z notranjo revizijo določili cene vseh obrokov in cenik, na katerem so vsi obroki, ki jih šola ponuja. Dopolnjen cenik bo svet šole obravnaval januarja.«

Šoli je računsko sodišče očitalo tudi neučinkovito načrtovanje ukrepov obvladovanja, preprečevanja in zmanjševanja ostankov hrane, pri pripravi obrokov pa v šoli niso v celoti upoštevali priporočene pogostosti uživanja živil iz posameznih skupin živil. Kot so še opozorili, šola ni imela vzpostavljene ustrezne evidence dnevnih prijav in odjav na obroke, zato ni bilo mogoče preveriti učinkovitosti sistema odjav in prijav. Šola tudi ni imela vzpostavljenega sistema, s katerim bi spremljala ukrepe ravnanja z odpadno hrano, zaradi česar ni mogla prilagajati svojih aktivnosti na tem področju. Po besedah Zlate Rejc so za večjo učinkovitost sistema prijav in odjav s 1. septembrom lani uvedli elektronsko prijavo in odjavo prek e-asistenta. Vodja šolske prehrane je upoštevala tudi očitek glede priporočene pogostosti živil iz posameznih skupin živil. Na jedilnik so zato pogosteje uvrstili ribe in zelenjavo, ob čemer pa ugotavljajo, da učenci prav teh živil ne jedo in je posledično več odpadkov, je opozorila Zlata Rejc. »Vodja šolske prehrane vsako leto izvede anketo o zadovoljstvu med učenci četrtega in sedmega razreda in njihovimi starši. Želje, ki jih izrazijo tako učenci kot tudi starši, skušamo upoštevati glede na zmožnosti. Šolska kuhinja je premajhna za tako veliko število obrokov, kot jih kuhamo, to je več kot petsto obrokov, poleg tega pa je zastarela in bi bila nujno potrebna obnove, čemur je pritrdilo tudi računsko sodišče.«

V šoli si po besedah Zlate Rejc prizadevajo z različnimi dejavnostmi spodbuditi zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja, ob tem pa priznava, da so storili premalo za obvladovanje, zmanjševanje in preprečevanje ostankov hrane. »V novembru in decembru je vodja šolske prehrane spremljala učence, ki so v podaljšanem bivanju in na kosilu. Iz pregleda teh dveh mesecev je jasno razvidno, da zelo malo učencev poje celo kosilo. Ne marajo solat, zelenjave, rib in enolončnic,« je razložila Zlata Rejc in dodala, da v šoli lahko marsikaj storijo glede spodbujanja zdrave prehrane, vendar pa bodo največ dosegli, če bodo k temu pristopili tudi starši z domačo vzgojo.