Pot bohinjskega Karakterja

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Zanimivosti / nedelja, 30. december 2018 / 17:22  

Prva nota, ki jo zaznamo, je zrel in resen okus brinja, ki postopoma preide v cvetlične note. Te dopolnjujejo zeliščnost, toplota in rahla pikantnost. Zaključi se z nežno sladkobo in nadaljuje v saden, svež pookus, ki je dolgotrajen in prijeten. Je večplasten in svež.

Bohinjska Bistrica – Takšen je bohinjski Karakter. Gin, ki ni samo produkt, temveč projekt treh nadobudnih Bohinjcev s Kamenj, Stare Fužine in Bohinjske Bistrice – Timoteja Rožiča, Urbana Bajriča in Matica Bezjaka. Timotej Rožič, ki ga kličejo Timi, je kuharski mojster z izjemnim potencialom, Urban Bajrič je bodoči strojni inženir, Maticu Bezjaku pa leži logistika.

»Na začetku nismo razmišljali o ginu. V Bohinju smo pač želeli nekaj narediti in smo najprej pomislili na našo trdinko,« razlaga Rožič. »Še preden pa je koruza začela rasti, smo že prišli na idejo, da bi iz nje lahko delali alkohol. Raziskovali smo naprej in ugotovili, da bi lahko naredili gin in mu dodali lokalne rožice in zelišča.«

Začeli so iz nič

Prvi poskus gina je bil bolj kot ne polomija, a to fantom ni vzelo zaleta. Ugotovili so, da najprej potrebujejo pravi kotel. Ponovno so se lotili raziskovanja, kotel našli, nakar vsi trije pritrdijo, da še dobro, da so se vsega lotili v obratnem vrstnem redu, saj ko so se odločili, da resneje pristopijo k zadevi in so se začeli prebijati skozi papirnate zidove, se Bajrič nasmehne, verjetno, če bi vedeli, kaj jih čaka, še enkrat v to ne bi šli.

Ko so fantje imeli kotel, so s pomočjo prijateljev in očetov v Bohinjski Bistrici preuredili staro garažo. Menijo pa, da če bo šlo tako naprej, bodo kmalu potrebovali večji prostor za skladišče.

Bezjak nadaljuje: »Od začetka nismo imeli pojma o ginu. Začeli smo iz nič. Najprej smo nabavili paleto ginov, raziskovali, iskali razlike med njimi, okušali in spet raziskovali. Za gin je namreč osnova nevtralni alkohol – mi uporabljamo žitnega; edini obvezni dodatek so brinove jagode, vse ostalo je poljubno. Zato na svetu tudi obstaja toliko različnih ginov in okusov. Naš gin vsebuje naravne sestavine in nobenih dodanih ekstraktov. Gin, v katerega dodaš ekstrakt, namreč potem ni več t. i. dry gin, je nedestiliran gin. V trgovini tovrstne gine najdemo na spodnji polici, ker so poceni. Potem smo spoznavali načine priprave začimb za destilacijo, načine destiliranja in na koncu ubrali neko hibridno tehniko priprave začimb – maceracijo – kjer začimbe v alkohol namočimo tri dni pred destilacijo.« Timi Rožič vskoči: »Imamo posebno košaro za nežne rožice, lupine citrusov, ker če jih namočiš ali so preveč časa izpostavljene visoki temperaturi, dobiš marmeladni, ne ravno najbolj svež okus. Če daš to v košaro, pa hlapi poberejo ven le najboljše stvari.«

V osnovi naj bi bilo gin dokaj enostavno narediti

No, da ravno tako lahko pa spet ni, odgovori Bajrič. »To je teorija, praksa je drugačna. Morda ga je lahko narediti, da narediš dober gin, pa traja. Naš gin je sicer dokaj klasičen t. i. London dry gin, pri katerem po destilaciji ne dodajamo ničesar drugega razen vode. Posebnost je pa ta, da tekom destilacije dodamo ogromno svežega ribeza – rdečega in črnega, brusnice, materino dušico, ruševje ...« Da za gin pravzaprav ni omejitve, razen da mora imeti več kot 38 odstotkov alkohola in da so v okusu dominantne brinove jagode, še pove Rožič.

Karakter danes fantje pripravljajo na tri različne načine, a preden so prišli do končnega, najbolj všečnega okusa je minilo kar nekaj časa in s pomočjo precej »poskusnih zajčkov« so na koncu dobili Karakter. Skoraj dve leti je trajalo, na trgu pa so od julija letos, pravijo.

Timi Rožič: »In vsakič, ko ga skuhamo, je v 98 odstotkih isti.«

To ni brinjevec

Mimogrede pa tudi domačini spoznavajo, da to ni brinjevec; velikokrat namreč ljudje mislijo, da je. »In če želimo imeti dober, unikaten gin, takega, ki izstopa iz množice, potem ne more biti vsakič res dober. Velikokrat lahko narediš nekaj iz glave, pa je na koncu super; dostikrat pa dobiš idejo na prvo žogo, narediš trideset različnih verzij in šele v petintridesetem poskusu zadeva uspe,« zaključi Rožič.

Vsak pusti svoj pečat

O imenu za svoj gin so fantje kar nekaj časa razmišljali in na koncu se je rodilo spontano. So pa že v osnovi tako naravnani, da so in želijo pri tej zgodbi sodelovati s čim več ljudmi; tako da vsak pusti svoj pečat, doda svoj karakter. In kam bi ga Timi Rožič postregel – glede na to, da je doma v kulinariki? »Kot čistega z ribezom, pa v koktajlih in h kakšni sladici, vendar ne čokoladni, kaki bolj sveži.« 

Kaj pa bo prinesla prihodnost? Trije Bohinjci ne razmišljajo toliko o njej, nikakor pa se ne želijo omejevati.