Proslavili rojstvo Slovenije

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Medvode / petek, 28. december 2018 / 08:46  

Slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti na Sv. Jakobu je bila tudi letos dobro obiskana.

Brezovica – Letos mineva 28 let od odločitve za samostojnost Slovenije in prav toliko od prvega srečanja na plebiscitni dan na Sv. Jakobu. Tako kot vsako leto je tudi letos ob dnevu samostojnosti in enotnosti na tem hribu v občini Medvode potekala slovesnost.

Začela se je z mašo za domovino, nadaljevala pa s kulturnim programom pred cerkvijo, ki ga je povezoval Urban Pipan. Bil je preplet del Ivana Cankarja in Toneta Kuntnerja, v njem pa so poleg Pipana sodelovali še recitator Anže Škofic in Moški pevski zbor Župnije Preska. Slavnostni govornik je bil upokojeni profesor slovenskega jezika na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu Jože Kurinčič. »Na Sv. Jakobu se vsako leto zbiramo, da proslavimo rojstvo naše države. Ta hrib tako postaja drugi simbol slovenstva. Se še spomnite, kakšno veselje je bilo pred 28 leti. Tisočletje in več je naš rod rasel v vedno večji jezikovno-kulturni povezanosti, vedno bolj se je oblikovala zavest o pripadnosti slovenski narodni skupnosti, v želji po lastni narodni državi. Odločilen na tej poti je bil plebiscit leta 1990. Zbiramo se za to, da bi to veselje v sebi obnovili in utrdili. Gre za dan veselja, zato je smiselno, da na ta slovesni dan ne govorimo toliko o težavah, ampak o razlogih za veselje. Imamo izjemne naravne lepote, živimo na podnebno najbolj ugodnem področju zemeljske oble, smo med najnaprednejšimi narodi sveta, s sosednjimi narodi živimo v miru, Slovenija je danes ena narodnostno najbolj homogenih držav, poslovili smo se od političnega totalitarizma in počasi gradimo moderno demokratično družbo z levo in desno politično opcijo, kar najbolj ustreza dvojni človeški naravi. Čeprav nas je le za eno večje svetovno mesto, imamo vzpostavljene vse institucije razvite države. Kot kaže, je za nas maloštevilnost izziv, ne toliko ovira. Je pa ena žalostna stvar, mimo katere tudi na takšen dan ne morem. Mislim na to, da so nekatere hiše, mimo katerih smo prišli sem, na pol prazne ali celo zapuščene. Mislim na vasi iz moje rodne Tolminske in tudi iz Benečije, v katerih je ostalo ponekod le še deset odstotkov prebivalstva, mislim na žalostno dejstvo, da Slovenci porabimo več plenic za ostarele kot za otroke. Gloda me vprašanje, za kaj in za koga sploh samostojna država, če pa kot narod izumiramo. Na vse to kljub vsemu odgovarjata upanje in vera, da se bo narod pravočasno prebudil, da se bo v naših družinah spet rodilo več otrok, da bodo prišleki, ki prihajajo in bodo še bolj množično prihajali, z navdušenjem sprejemali našo kulturo, naš edinstveni jezik in naše duhovno izročilo, skratka, da bomo vsi tukaj z veseljem prebivali,« je med drugim povedal prof. Jože Kurinčič.

Slovesnosti so se tako kot vsako leto udeležili številni predstavniki javnega, kulturnega, političnega in cerkvenega življenja iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva. Med njimi je bil tudi Lojze Peterle, predsednik prve slovenske vlade.