Zakon gravitacije

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 26. december 2018 / 17:01  

Britanski fizik, matematik in astronom Isaac Newton se je rodil 25. decembra leta 1642. Je ena od najpomembnejših osebnosti v zgodovini znanosti, saj je postavil temelje klasični fiziki in višji matematiki. Odkril je naravni zakon splošne gravitacije in medsebojno privlačnost teles. Že v zgodnji mladosti je odkril vrsto zakonitosti, ki jih je objavil šele precej kasneje. Umrl je 20. marca leta 1727.

Ko je razmišljal, zakaj kroži Luna okoli Zemlje, je prišel do sklepa, da nanjo vpliva ista sila gravitacije, ki povzroča, da telesa ne padajo z Zemlje. Ta sila drži Luno na poti okoli Zemlje.

Problem gibanja teles v vesolju je rešil že, ko je bil star 24 let, vendar je svojo teorijo gravitacije objavil šele 19 let kasneje zaradi nagovarjanja prijatelja Halleya. Dokazal je, da je mogoče gibanje Lune in planetov pojasniti s tem, da vsako telo privlači drugo.

Newton je leta 1668 naredil prvi teleskop s konkavnim zrcalom. Šele kasneje se je pokazala prva vrednost takšnih teleskopov, končno pa so na tej osnovi narejeni tudi največji današnji teleskopi.

Newton je utemeljitelj dinamike, to je znanosti, ki določa gibanje na osnovi sil, ki nanje vplivajo. Poglejmo tri njegove osnovne zakonitosti:

1. Vsako telo ostane v stanju mirovanja ali enakomernega gibanja v smeri, dokler zunanja sila ne spremeni njegove smeri.

2. Sprememba gibanja je proporcionalna sili, ki vpliva na telo in se odvija v smeri delovanja te sile.

3. Akcija in reakcija sta enaki sili nasprotne smeri.

Kot matematik je Newton že pred Leibnizem odkril diferencialni račun. Čez nekaj časa je odkril tudi integralni račun.

Ko je starejši gospod obiskal Newtona, je znanstvenik nekako pozabil nanj in nadaljeval svoje delo. Medtem so prinesli na mizo večerjo za Newtona. Gospod je vzel pribor, pojedel piščanca in pokril kosti s krožnikom.

Ko je Newton prišel k mizi, je dvignil krožnik in zagledal piščančje kosti. Opazil je tudi obiskovalca ter mu pojasnil: »Vidite gospod, kako smo znanstveniki raztreseni. Popolnoma sem pozabil, da sem že večerjal.«

Pregovori in reki

Danski pregovor: Ne jemlji vsega, ne zmeraj in ne od vsakogar.

Nemški pregovor: Daj tako, kot bi želel dobiti, in vzemi tako, kot bi želel dati.

Japonski pregovor: Od daleč vse po rožicah diši.

Škotski pregovor: Oddaljene ptice imajo lepo perje.

Smeh ni greh

Takoj po novoletnem praznovanju pride Stane k zdravniku in ga vpraša: »Ali sedaj lahko pijem vino in žganje?« Zdravnik: »Saj sem vam to vendar prepovedal!« Stane: »Vem, vendar je bilo to lani.«

Žena: »Upam, da boš zvečer doma!« Mož: »Odloči naj žreb. V zrak bom vrgel kovanec. Če bo cifra, grem v gostilno, če ne bo, v bife, če pa bo kovanec ostal v zraku, bom ostal doma.«