Marakeška deklaracija

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 22. december 2018 / 09:52  

Sveta družina, na katero se vedno znova spominjamo ob božiču, je bila begunska družina, najbolj znana v vsej človeški zgodovini. V tem gotovo vsi soglašamo. O zgodah in nezgodah današnjih migrantov pa še zdaleč ne …

Lepe besede o hudih rečeh

V maroškem Marakešu je 164 držav članic Združenih narodov (ZN) sprejelo svetovni dogovor o migracijah. Ta vključuje 23 ciljev za boljše upravljanje migracij v interesu držav, prebežnikov in skupnosti, ki jih gostijo. Med državami, ki so dogovor sprejele, je tudi Slovenija. ZDA in tudi nekatere evropske države dogovoru nasprotujejo. / Število beguncev po vsem svetu je v zadnjih letih doseglo rekordno število. V teh dneh naj bi jih bilo na poti več kot 20 milijonov. ZN so začeli pripravljati ta nezavezujoči dogovor po tem, ko je leta 2015 v Evropo prišlo več kot milijon ljudi, največ jih je bežalo pred vojno v Siriji in revščino v Afriki. Po ocenah ZN pa je bilo samo leta 2017 v svetu okoli 258 milijonov prebežnikov. To so po definiciji Mednarodne organizacije za migracije (IOM) ljudje, ki zapustijo svoj domači kraj – ne glede na razlog, trajanje, bodisi da to storijo prostovoljno ali neprostovoljno. / Dokument iz Marakeša se uradno imenuje Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Napisan je v jeziku birokratske poetike in patetike. Za vzorec si preberimo nekaj odlomkov. Paragraf 10: »Ta globalni dogovor je rezultat prvega odprtega, preglednega in celovitega zbiranja dokazov in podatkov doslej. Izmenjali smo izkušnje in prisluhnili različnim stališčem, s katerimi smo obogatili razpravo in oblikovali skupna izhodišča za razumevanje tega kompleksnega vprašanja. Spoznali smo, da so migracije ena od glavnih značilnosti današnjega globaliziranega sveta in da povezujejo skupnosti znotraj vseh regij in med njimi, zaradi česar lahko vse države štejemo za izvorne, tranzitne in namembne države. Priznavamo, da si je treba na mednarodni ravni stalno prizadevati za krepitev znanja o migracijah in analizo migracij, saj bomo z enakimi izhodišči lahko izboljšali politike za sprostitev potenciala trajnostnega razvoja za vse. Zbirati moramo kakovostne podatke in jih javno objavljati. Poskrbeti moramo, da bodo sedanji in potencialni migranti v celoti poznali svoje pravice, dolžnosti in možnosti za varne, urejene in zakonite migracije ter da se bodo zavedali tveganj nezakonitih migracij. Prav tako moramo vsem državljanom zagotoviti dostop do objektivnih, jasnih in z dokazi podprtih informacij o koristih in izzivih migracij, da se odpravi zavajajoče poročanje, ki ustvarja negativno dojemanje migrantov.« / Pa še paragraf 13: »Z globalnim dogovorom priznavamo, da so varne, urejene in zakonite migracije v dobro vseh, če so podprte z dobro obveščenostjo, potekajo načrtovano in na podlagi soglasja. Za migracije se nikoli ne bi smeli odločati iz obupa. Če do tega pride, moramo sodelovati in se skupaj odzvati na potrebe migrantov v ranljivem položaju in ustrezno obravnavati s tem povezane izzive. S skupnimi močmi moramo ustvariti razmere, v katerih bodo skupnosti in posamezniki lahko varno in dostojanstveno živeli v svojih državah. Reševati moramo življenja in skrbeti za varnost migrantov. Migrante moramo opolnomočiti, da postanejo polnopravni člani naših skupnosti, poudarjati moramo njihov prispevek k družbi ter spodbujati družbeno vključevanje in kohezijo. Državam, skupnostim in migrantom moramo zagotoviti večjo predvidljivost in varnost. V ta namen se zavezujemo, da bomo olajšali in zagotovili varne, urejene in zakonite migracije, ki bodo v korist vsem.« (Vir: delovni prevod dokumenta, objavljen na spletni strani MMZ RS.) – Kaj porečemo? Bere se lepo, stvarnost migracij pa ni tako lepa.

V Katovicah sprejeli pravila

Delegati iz 196 držav pa so v Katovicah na Poljskem dosegli kompromis o pravilih, s katerimi se bo po letu 2020 omejil izpust toplogrednih plinov, da se temperatura na Zemlji ne bo zvišala nad dve stopinji Celzija. Eni imajo ta pravila za dosežek, drugi menijo, da so premalo. Tako tudi izvršna direktorica Greenpeacea Jennifer Morgan: »Leto podnebnih katastrof in resno opozorilo vrhunskih svetovnih znanstvenikov bi moralo prinesti veliko več. Namesto tega so vlade vnovič razočarale ljudi z ignoriranjem znanosti in položaja ranljivih. V času, ko celotnim narodom grozi izumrtje, prepoznavanje nujnosti smelejših ukrepov in sprejetje pravil za podnebno ukrepanje niti približno ne zadostujeta. Brez takojšnjega ukrepanja nas niti najstrožja pravila ne bodo pripeljala nikamor. Ljudje so pričakovali ukrepe, vlade pa tega niso storile. To je moralno nesprejemljivo.«

Pa še Lady Gaga

Podkrepimo vse doslej napisano še z nedavno izjavo Lady Gaga: »Menim, da so strpnost, sprejemanje in ljubezen nekaj, kar hrani vsako skupnost.« – No?