Fakin se čudi napovedi kolapsa

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Slovenija / sobota, 22. december 2018 / 11:33  

Na ministrstvu za zdravje nameravajo poiskati in odpraviti ključne razloge, zaradi katerih se mladi zdravniki ne odločajo za specializacije na primarni ravni. Pripravljajo tudi zakon o upravljanju javnih zdravstvenih zavodov, s katerim bodo zaostrili odgovornost uprav in nadzornih svetov.

Ljubljana – Na ministrstvu za zdravje se bodo v naslednjem letu najbolj posvetili upravljanju javnih zdravstvenih zavodov, je na torkovi novinarski konferenci o prihodnjih prioritetah dejal minister Samo Fakin. V odgovoru na naše novinarsko vprašanje se je odzval tudi na javno pismo gorenjskih zdravnikov družinske medicine, ki podobno kot njihovi kolegi v nekaterih drugih delih države opozarjajo na preobremenjenost in nujnost sprememb pogojev svojega delovanja, ker da v nasprotnem sledi kolaps sistema.

»Beseda kolaps me čudi ob dejstvu, da že tri leta zapored dodajamo time na primarno zdravstveno varstvo, ne samo zdravnike, tudi fizioterapevte in druge time. Dodali smo urgence v deset urgentnih centrov, ki so razbremenile dežurno službo po zdravstvenih domovih. Dodali smo sedemsto referenčnih ambulant, ki se ukvarjajo s kroničnimi boleznimi,« je našteval Fakin in spomnil tudi na uvedbo obnovljivega recepta, ki »kar precej zmanjša frekvenco trimesečnih obiskov«. Naslednji korak na področju družinske medicine bo večja vključitev diplomirane medicinske sestre v delo ambulante, je napovedal: »Ocenjujem, da je število kroničnih bolnikov, ki se zdaj evidentirajo pri tej sestri, odločno premajhno – tri do štiri na dan v štirih urah in bi se lahko tu naredilo več, da bi se razbremenili splošni zdravniki. Je pa treba povedati, da kljub vsemu število obiskov pri zdravniku zadnjih nekaj let pada.«

Več specializacij iz družinske medicine

Na ministrstvu se po besedah državne sekretarke Pie Vračko zelo dobro zavedajo stanja, na katerega opozarjajo družinski zdravniki: »V sodelovanju z njimi in drugimi partnerji moramo priti do konkretnih ukrepov, s katerimi bomo prišli do želenih ciljev. Tu smo vsi na isti strani. Vsi želimo, da se pogoji dela izboljšajo.« Poudarila je, da uspešni zdravstveni sistemi temeljijo na močnem primarnem zdravstvenem varstvu, zato so še posebej odločeni vlagati v izboljšanje obstoječega modela. Začeli bodo proces priprave sistemskih ukrepov, s katerimi bodo vzpostavili boljše pogoje dela in omogočili, da bo več oseb v celoti oskrbljenih na primarni ravni: »V kratkem bo pripravljen predlog celovitega razvoja s prenovo plačilnega modela, ki bo nagrajeval večji obseg storitev in delo v odročnih krajih.«

Povečati nameravajo število razpisanih mest za specializacije iz družinske medicine, pediatrije in ginekologije na primarni ravni, da bodo zagotavljali ustrezno mrežo specialistov. Poiskati in odpraviti želijo ključne razloge, zaradi katerih se mladi zdravniki ne odločajo za specializacije, in zaposlitve na primarni ravni napraviti bolj privlačne, je napovedala Pia Vračko. Tako kot letos nameravajo tudi v prihodnjem letu v primarno raven usmeriti več finančnih sredstev. Še posebej se želijo posvetiti zmanjšanju administrativnih obremenitev zaposlenih, a rešitve po mnenju Vračkove ne bodo tako enostavne, saj želijo ohraniti informatizacijo zdravstva. »Želimo zagotoviti tudi, da se zmanjša število opredeljenih oseb pri posameznem zdravniku na primarni ravni, tudi zato, ker sodobna zdravstvena obravnava zahteva več časa zdravnika s pacientom, kar pomeni, da je nujno treba razbremeniti obstoječe time. A dokler v sistem ne zagotovimo dodatnih timov, kar je povezano z doizobraževanjem novih kadrov, kar se ne more zgoditi čez noč, nikakor ne moremo sprejeti, da obstoječi timi ne bi opredeljevali oseb, ki še nimajo izbranega osebnega zdravnika.«

Ustaviti odtekanje denarja

Minister Fakin je na novinarski konferenci v uvodu povedal, da konstantno spremljajo poslovanje bolnišnic, stanje njihove sanacije v skladu z zakonom in da je »treba zatesniti nekontrolirano odtekanje denarja. V naslednjem letu se bodo najbolj posvetili prav upravljanju javnih zdravstvenih zavodov. Ključni problem so po njegovem neustrezna orodja, ki jih imajo direktorji za upravljanje bolnišnic. Pripravili bodo »mini« zakon o upravljanju javnih zdravstvenih zavodov. Ne bo več svetov zavodov, vpeljali bodo pojma nadzornih svetov in uprave, njihovo odgovornost pa bodo po napovedih Fakina zaostrili z osebno odgovornostjo in premoženjem, kot je to urejeno v gospodarskih družbah. Tudi nagrada upravi bo sorazmerna tisti v gospodarskih družbah, podobne velikosti in podobnega obsega. »Osebno mislim, da je to eden izmed pogojev za učinkovito upravljanje celega zdravstvenega sistema,« je prepričan Fakin.

Povedal je tudi, da so lani in letos za skrajševanje čakalnih dob namenili po 35 milijonov evrov, podobno naj bi bilo v prihodnjem letu, ko pričakuje, da bodo nekatere čakalne dobe, kot sta za magnetno resonanco in CT, bistveno krajše. »Določili bomo tudi število prvih pregledov v specialističnih ambulantah, ki jih mora dnevno ambulanta pogledati, in s tem preusmerili prioriteto iz vseh pregledov na prve. To bo eden izmed večjih izzivov,« je napovedal.